Mimikrija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
napisano na novo (prevod uvoda en:Mimicry); prejšnja verzija je bila strokovno preslaba |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:
'''Mimikrija''' je pojav, pri katerem se skozi [[evolucija|evolucijo]] razvije podobnost med [[organizem|organizmom]] in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge [[vrsta (biologija)|vrste]]. Lahko se nanaša na podobnost med vrstami ali podobnost med osebki iste vrste. Pogosto je njena vloga [[protiplenilska prilagoditev|varovanje pred plenilci]].<ref>{{cite book | last=King | first=R. C. | last2=Stansfield | first2=W.D. | last3=Mulligan | first3=P.K. | year=2006 | title=A dictionary of genetics | edition=7. | publisher=Oxford University Press | page=278 | isbn=978-0-19-530762-7}}</ref> Razvije se, če ciljni organizem (denimo plenilec) zazna podobnost med posnemovalcem in modelom ter zaradi tega spremeni svoje [[vedenje]] na način, ki koristi posnemovalcu.<ref name="Dalziell 2016">{{Cite journal |last=Dalziell |first=Anastasia H. |last2=Welbergen |first2=Justin A. |date=27 april 2016 |title=Mimicry for all modalities |journal=Ecology Letters |volume=19 |issue=6 |pages=609–619 |doi=10.1111/ele.12602|pmid=27117779 }}</ref> Podobnost je lahko vidna, zvočna, kemična, taktilna, električna ali v katerikoli kombinaciji teh čutnih modalitet.<ref name="Dalziell 2016"/><ref name="Wickler">{{cite book |title=Mimicry in plants and animals |last=Wickler |first=Wolfgang |publisher=McGraw-Hill |year=1968}}</ref> Včasih koristi obema organizmoma, ki sta si podobna, v tem primeru gre za [[mutualizem|mutualističen]] odnos. Lahko pa škodi modelu, v tem primeru lahko odnos opišemo kot [[zajedavstvo|zajedavski]] ali kompetitiven.<ref name="Wickler 1965">{{cite journal | last=Wickler |first=Wolfgang | year=1965 | title=Mimicry and the Evolution of Animal Communication | journal=[[Nature]]| volume=208 | issue=5010 | pages=519–21 | doi=10.1038/208519a0 | bibcode=1965Natur.208..519W }}</ref>
Za primer, [[ptiči]] prepoznajo užitne [[žuželke]] s pomočjo vida, izogibajo pa se takim z dražečimi izločki, ki so običajno [[aposematizem|svarilno obarvani]] (''aposematski''). Naiven mladič se ne bo izognil svarilno obarvanemu plenu in ga bo po možnosti tudi ubil, a se bo po prvi izkušnji [[učenje|naučil]] izogibanja drugim enako obarvanim osebkom v bodoče. Aposematski signali neužitnih vrst, ki živijo na istem območju, si z evolucijo postajajo vedno bolj podobni, zato izkušnja z eno vrsto koristi tudi osebkom druge vrste. Temu tipu mimikrije pravimo [[Müllerjeva mimikrija]]. Poleg tega pa se dogaja, da signal neužitne vrste prevzamejo še druge, ranljive vrste. To je [[Batesova mimikrija]], ki zmanjšuje učinkovitost aposematizma.<ref name="AnComm">{{navedi knjigo |last1=Bradbury |first1=Jack W. |last2=Vehrencamp |first2=Sandra L. |year=2011 |chapter=Environmental signals |title=Principles of animal communication |edition=2. |location=Sunderland |publisher=Sinauer Associates, Inc |pages=561–610 |isbn=978-0-87893-045-6}}</ref><ref name="KikuchiPfennig2013">{{cite journal|author1=Kikuchi, D.W. |author2=Pfennig, D.W. |year=2013 |title=Imperfect Mimicry and the Limits of Natural Selection |journal=Quarterly Review of Biology |volume=88 |issue=4 |pages=297–315 |doi=10.1086/673758}}</ref>
V najširšem pomenu besede lahko mimikrija vključuje nežive ali nepremične modele, za tak pojav uporabljamo tudi izraz '''mimeza'''.<ref>{{cite journal |title=The Evolution and Ecology of Masquerade |last1=Skelhorn |first1=John| last2=Rowland |first2=Hannah M.| last3=Ruxton |first3=Graeme D. |journal=Biological Journal of the Linnean Society| year=2010| volume=99| pages=1–8 | doi=10.1111/j.1095-8312.2009.01347.x}}</ref><ref name="Wickler"/><ref name=Pasteur>{{cite journal | author=Pasteur, G. | year=1982 | title=A Classificatory Review of Mimicry Systems | journal=Annual Review of Ecology and Systematics | volume=13 | pages=169–199 | doi=10.1146/annurev.es.13.110182.001125}}</ref> [[Živali]], kot so [[bogomolke]], [[posnemalci]], [[grbasti škržatki]], gosenice [[pedici|pedicev]] idr. posnemajo paličice, lubje, [[rastlinski list|liste]], [[cvet]]ove ali ptičje iztrebke.<ref name="Wickler"/><ref name="Ruxton">{{cite book |last1=Ruxton |first1=Graeme D. |first2=Thomas N. |last2=Sherratt |author3=Speed, M.P. | year=2004 | title=Avoiding Attack: the Evolutionary Ecology of Crypsis, Warning Signals, and Mimicry | publisher=Oxford University Press}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Wiklund|first1=Christer|last2=Tullberg|first2=Birgitta S. |date=september 2004 |title=Seasonal polyphenism and leaf mimicry in the comma butterfly |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0003347204001800 |journal=Animal Behaviour |volume=68 |issue=3 |pages=621–627 |doi=10.1016/j.anbehav.2003.12.008}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Endler |first1=John A. |title=An Overview of the Relationships Between Mimicry and Crypsis |journal=Biological Journal of the Linnean Society |date=avgust 1981 |volume=16 |issue=1 |pages=25–31 |doi=10.1111/j.1095-8312.1981.tb01840.x}}</ref> Mnoge živali imajo na telesu znamenja v obliki očes, ki naj bi posnemala oči večjih živali in prestrašila vsiljivce. Pri tem ni nujno, da so podobne očem kakšne konkretne živali in zaenkrat ne vemo zagotovo, da druge živali reagirajo nanje kot na oči.<ref>{{cite journal |last1=Stevens |first1=Martin |last2=Hopkins |first2=Elinor |last3=Hinde |first3=William |last4=Adcock |first4=Amabel |last5=Connolly |first5=Yvonne |last6=Troscianko |first6=Tom |last7=Cuthill |first7=Innes C. |title=Field Experiments on the effectiveness of 'eyespots' as predator deterrents |journal=Animal Behaviour |date=november 2007 |volume=74 |issue=5 |pages=1215–1227 |doi=10.1016/j.anbehav.2007.01.031}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
{{biosci-stub}}
| |||