Hati (Anatolija): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
-- odvečni vezaji |
-- netočnost, pomešana terminologija (anatolski j. so skupina indoevropskih jezikov, kamor hatščina ni spadala) |
||
Vrstica 6:
"Dežela Hati" je najstarejše znano ime osrednje Anatolije. Na [[Asirija|asirskih]] [[klinopis]]nih tablicah iz obdobja Sargona Akadskega (okoli 2350-2150 pr. n. št.), odkritih v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], je Hati omenjen kot ''hatti matu''. Na tablicah je zapis, da asirsko-akadski trgovci prosijo za pomoč kralja Sargona. V asirskih kronikah se je naziv ''hatti matu'' uporabljal približno 1500 let do leta 630 pr. n. št. Po kasnejših hetitskih zapisih se je Sargon Veliki vojskoval z [[Luvijci|luvijskim]] kraljem Nurdagalom iz Burušande, njegov naslednik [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sin]] pa s hatskim kraljem [[Pamba|Pambo]] in šestnajst drugimi kralji iz anatolske konfederacije.
Uporaba izraza Prahetiti za Hate je nepravilna. Hetiti so bili takrat znani kot ''Nešili – tisti, ki govorijo jezik neše''. [[Hetitščina|Hetitski jezik]] je bil [[Indoevropski jeziki|indoevropski]] in se je razlikoval od hatskega
[[Slika:Map Hittite rule en.svg|left|thumb|300px|Približen obseg hetitskega ozemlja okoli 1350–1300 pr. n. št. z [[Arzava|Arzavo]] in [[Likija|Lukko]] na zahodu in [[Mitani]]jem na jugovzhodu]]
| |||