Hati (Anatolija): Razlika med redakcijama

"Dežela Hati" je najstarejše znano ime osrednje Anatolije. Na [[Asirija|asirskih]] [[klinopis]]nih tablicah iz obdobja Sargona Akadskega (okoli 2350-2150 pr. n. št.), odkritih v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], je Hati omenjen kot ''hatti matu''. Na tablicah je zapis, da asirsko-akadski trgovci prosijo za pomoč kralja Sargona. V asirskih kronikah se je naziv ''hatti matu'' uporabljal približno 1500 let do leta 630 pr. n. št. Po kasnejših hetitskih zapisih se je Sargon Veliki vojskoval z [[Luvijci|luvijskim]] kraljem Nurdagalom iz Burušande, njegov naslednik [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sin]] pa s hatskim kraljem [[Pamba|Pambo]] in šestnajst drugimi kralji iz anatolske konfederacije.

 

 

[[Slika:Map Hittite rule en.svg|left|thumb|300px|Približen obseg hetitskega ozemlja okoli 1350–1300 pr. n. št. z [[Arzava|Arzavo]] in [[Likija|Lukko]] na zahodu in [[Mitani]]jem na jugovzhodu]]

Do zdaj je bilo odkritih približno 150 kratkih hatskih besedil, pisanih na glinaste tablice s hetitskim [[klinopis]]om. Hatski voditelji so morda zaposlovali pisarje, ki so pisali v stari asirščini. Ekrem Akurgal o tem pravi: ''"Anatolski knezi so za trgovanje z [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], na primer s Kanešem ([[Kültepe]]), uporabljali pisarje, ki so obvladovali asirščino"''.<ref> Akurgal 2001, str. 5.</ref> Od 21. stoletja pr. n. št. do sredine 18. stoletja pr. n. št. je imela Asirija v Hatiju, na primer v Hatumu in Zalpi, organizirane trgovske postaje.

 

Hatščina je proti koncu novohetistkega obdobja postala manjšinski jezik, vendar se je ohranila najmanj do konca 14. stoletja pr. n. št.<ref> Proceedings of the 53e Rencontre Assyriologique Internationale Vol. 1: Language in the Ancient Near East (2010).</ref>