Koper: Razlika med redakcijama

Med italijansko okupacijo med obema svetovnima vojnama je bilo na območju Kopra ubitih na tisoče Slovencev samo zaradi njihove pripadnosti, več deset tisoč pa jih je moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (Po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000)[http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_SIZKK.pdf] iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistični časi so bili najslabše obdobje v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/449458606|title=Koprski zapori : s poudarkom na političnih zapornikih v obdobju fašistične vladavine : ob 65. obletnici prve osvoboditve političnih zapornikov septembra 1943 = Le carceri capodistriane : con particolare riferimento ai prigionieri politici nel periodo del governo fascista : nel 65-esimo anniversario della liberazione dei prigionieri politici nel settembre 1943|last=Vlasta.|first=Beltram,|last2=1923-2016.|first2=Fortič, Dušan,|last3=Stražar)|date=2008|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|isbn=9789616681032|location=Koper|oclc=449458606}}</ref> s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina italjansko govorecega avtohtonega prebivalstva zaradi strahu pred maščevanjem, ki so ga pred tem fašistične milice izvajale nad avtohtonem slovenskem prebivalstvu in politične propagande v času hladnekomunisticnega vojnenasilja. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]].