Arhitektura: Razlika med redakcijama

Uhojeno razumevanje odnosa med teorijo in prakso je, da je na eni strani teorija kot sistem abstraktnih teoretičnih načel, na drugi strani pa je praksa kot uresničevanje teh načel. To razumevanje se je v arhitekturi uveljavilo v sedemnajstem stoletju. Teorijo se je začelo razlagati kot "tisto področje umetnosti ali tehnično disciplino, ki obstaja v obliki vednosti, skupka načel ali metod, in se razlikuje od arhitekturne prakse"<ref name=":0" />. Danes se uveljavlja razumevanje, da je arhitekturna teorija sestavni del same prakse arhitekture. Ena od opornih točk tega razumevanja je delo [[Michel Foucault|Michela Foucaulta]], v skladu s katerim teorija ne služi aplikaciji v praksi, ampak je praksa.<ref name=":0" />. Sodobna arhitekturna teorija se v svojih razvijanjih opira na (sodobno) filozofijo. Pri tem pogosto povzema miselne sisteme izbranih filozofskih disciplin ter jih prevaja v sebi lasten jezik<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Architectural Theory Since 1968|last=Hays|first=K. M.|publisher=The MIT Press|year=2000|isbn=0-262-08261-6|location=Cambridge (Mass.)|page=|cobiss=}}</ref>. [[Fredric Jameson]] to imenuje transkodiranje, kar lahko na kratko opišemo kot izumljanje nove skupine izrazov (novega jezika), ki nam omogoča, da povežemo dve med seboj različni stvari ali dve različni ravni strukturne resničnosti – kot sta filozofija in arhitektura –  na način, ki omogoča, da izražata in razlagata ena drugo<ref name=":1" />. Sodobno teorijo arhitekture opredeli [[Michael Hays]] kot prakso posredovanja (mediacije), ki je v svoji najširši obliki ustvarjanje odnosov med formalnimi analizami arhitekturnega dela in njegove socialne podlage ali konteksta; na način, ki pokaže, da ima arhitekturno delo avtonomno moč, s katero zanika, spreminja, ustvarja, nadomešča ali poustvarja ta kontekst<ref name=":1" />.

 

Arhitekturna zgodovina je veda, ki se ukvarja s preučevanjem preteklih dogajanj na področju arhitekture, ter izpostavlja tiste vidike, probleme in vprašanja preteklih obdobij, ki so aktualna in pomembna za arhitekturo tudi v njeni vsakokratni sedanjosti.