Aleksander Veliki: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 73:
Pomladi [[331 pr. n. št.]] je Aleksander krenil preko Tira v [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]. Moč njegove vojske je nekoliko oslabela zaradi namestitve vojaških posadk v osvojenih mestih, vendar pa so vojsko okrepile enote, ki so prispele iz Grčije in Makedonije. Z okrepljeno vojsko je avgusta Aleksander prečkal Evfrat in Tigris. V začetku oktobra sta se pri Gavgamelah, blizu Niniv srečali Aleksandrova in Darejeva vojska. Aleksandrova vojska je štela z okrepitvami vred 40.000 pešakov in 7.000 konjenikov, Darejeva pa naj bi štela 200.000 pešakov in 45.000 konjenikov ter 200 bojnih voz s kosami na kolesih.
 
Perzijci so najprej poslali v napad bojne vozove, ki naj bi povzročili zmedo v makedonski falangi, vendar so se jih makedonci lotili s sijajno taktiko. Falanga, proti kateremu je drvel bojni voz se je postavila v obliko narobe obrnjene podkve. Vojaki ob strani so svoje sulice obrnili proti bojnemu vozu, vojaki v notranjosti, pa so jih imeli obrnjene navzgor. Ko je voz zapeljl v notranjost so vojaki, ki so bili v notranjosti obrnili sulice proti vozu, konj pa se je seveda ustavil. Nato so z vozu potegnili voznika in ga ubili. Falange so nadaljevale z napadom, konjenica na makedonskem boku pa je jezdila vzporedno s fronto navzven. Perzijska konjenica je mislila, da hoče aleksander s konjenico obkoliti perzijsko vojsko, zato je še ona odjezdila vzporedno s fronto navzven. Med perzijsko konjenico in »[[Nesmrtniki|Nesmrtnikov]]«, elitnimi perzijskimi pešaki je nastala vrzel. Aleksander, ki je poveljeval konjenici je nehal jezditi Vzporedno s fronto in se je pod kotom 45 stopinj zaril v tisto vrzel. Da pa ne bi konjenica tega preprečila, je aleksander imel za konjenico lahko pehoto, torej pračarje, lokostrelce, metalce kopij ipd., s katerimi je napadel konjenico in jo porazil. Konjenice ni več bilo in Aleksander je presenetil Nesmrtnike, ki so se razbežali. Ko je Darej III zaslutil poraz, je zopet pobegnil z bojišča. Aleksander se je hotel pognati za njim, ko je videl, da hopitli na levem boku izgubljajo. S konjenico se je odpravil in zmagal. Na bojišču naj bi obležalo okoli 40.000 Perzijcev in le 500 Makedoncev, čeprav je ta podatek malo verjeten. Makedonci so zasegli tudi zakladnico s 4.000 talenti srebra (od 75 do 100 ton).
 
Perzijski kralj Darej III se je po bolečem porazu umaknil v Ekbatano, Aleksander pa je nadaljeval pohod proti Babilonu, katerega je nato osvojil brez boja. V zahvalo je žrtvoval največjemu babilonskemu bogu Bel-Marduku in si s tem pridobil nekaj simpatij pri Perzijcih. Še pred koncem leta je Aleksander vkorakal v Suzo, kjer je zasegel nepojmljive zaklade: od 40.000 do 50.000 talentov (1.000 do 1.250 ton) zlata in še 9.000 talentov (225 ton) darikov - Darejevih zlatnikov.