Paflagonija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
Prvo znano naselje v Paflagoniji je bila [[Grki|grška kolonija]] [[Sinop]] na obali Črnega morja. V [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletju pr. n. št.]] je formalno spadala pod [[Lidija|Lidijo]], nato pa je bila del [[Perzija|Perzijskega cesarstva]]. V [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]] je prišla pod oblast makedonskih kraljev. Po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] jo je skupaj s [[Kapadokija|Kapadokijo]] in Misijo dobil Eumen, a je kljub spremembi oblasti obdržala relativno samostojnost pod domačimi vladarji. Leta [[182 pr. n. št.]] je Morzij osvojil grško kolonijo Sinop in združil vsa paflagonska ozemlja, leta [[107. pr. n. št.]] pa je Pilemen Paflagonijo v oporoki zapustil [[pont]]skemu kralju [[Mitridat VI. Pontski|Mitridatu VI.]]. Mitridat si je nato Paflagonijo razdelil z bitinijskim kraljem Nikomedom III.. Paflagonija je bila del Pontskega kraljestva do Mitridatovega padca leta 65. pr. n. št..
V [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] so paflagonski domači vladarji (Kastor, Dejotar) priznali suverenost [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]]. Pompej je obalna področja Paflagonije in velik del [[Pont]]a pridružil rimski provinci Bitiniji, notranjost dežele pa je ostala v posesti lokalnih vladarjev, dokler ni njihova dinastija izumrla, potem pa je tudi to ozemlje postalo del Rimskega cesarstva. Ime Paflagonija se je ohranilo samo še med geografi, vendar njene meje, tako pravi Klavdij
== Geografija ==
| |||