Železo reagira s kisikom iz zraka in tvori različne okside in hidrokside. Najpogostejša sta železov(II,III) oksid (Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>) in železov(III) oksid (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>). Obstaja tudi [[železov(II) oksid]], ki je pri sobni temperaturi nestabilen. Oksidi so glavne železove rude za proizvodnjo železa v talilnih pečeh in [[plavž]]ih. Uporabljajo se tudi za proizvodnjo [[ferit]]ov, medijev za magnetno shranjevanje podatkov v računalnikih, in [[pigment]]ov. Železo tvori dva sulfida: [[železov(II) sulfid]] (FeS) in železov(IV) sulfid (FeS<sub>2</sub>), bolj znan kot [[pirit]] (FeS<sub>2</sub>),<ref name=Holleman/> ki ima zlat lesk in je spodbudil [[Karel Erjavec|Karla Erjavca]] k pisanju pripovedi ''»Ni vse zlato, kar se sveti«''.<ref>[https://www.google.si/search?q=Janez+Dolenc.+Motivi+za+Erjav%C4%8Devo+pripoved+%C2%BBNi+vse+zlato,+kar+se+sveti!%C2%AB&hl=sl&sourceid=gd&rlz=1Q1GGLD_slSI306SI306&gws_rd=cr,ssl&ei=5wcbVaPEF4HQOLbCgegJ Janez Dolenc. Motivi za Erjavčevo pripoved »Ni vse zlato, kar se sveti!«]. Pridobljeno 31. marca 2015.</ref>
Dobro znani so tudi binarni fero in feri halidi, z izjemo feri jodida. Fero halidi nastanejo v reakcijah železa s halogenvodikovimi kislinami in tvorijo pripadaloče hidrirane soli.<ref name=Holleman/>
