Železo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Nukleosinteza: slog |
m →Nahajališča na planetih: slog |
||
Vrstica 264:
==Nahajališča==
===Nahajališča na planetih===
[[Slika:Widmanstatten hand.jpg|thumb| right|250px| Železni [[meteorit]] s podobno sestavo, kot jo imata notranje in zunanje Zemljino jedro]]
Železo je šesti najpogostejši element v vesolju in najpogostejši element, ki je odporen na visoke temperature.<ref>I. McDonald, G.C. Sloan, A.A. Zijlstra, N. Matsunaga, M. Matsuura, K.E. Kraemer, J. Bernard-Salas, A.J. Markwick (2010). ''Rusty Old Stars: A Source of the Missing Interstellar Iron?''. The Astrophysical Journal Letters '''717''' (2): L92–L97. arXiv: 1005.3489. Bibcode: 2010ApJ...717L..92M. doi: 10.1088/2041-8205/717/2/L92.</ref> Nastal je v zadnji eksotermni stopnji zvezdne nukleosinteze z zlivanjem jeder [[silicij]]a v masivnih zvezdah.
Vrstica 270:
Kovinsko ali samorodno železo je na Zemljini površini redko, ker na zraku hitro oksidira. Zaloge njegovih oksidov so izredno velike in spadajo med primarne železove rude. V Zemljini skorji ga je približno 5 %, kar ga postavlja na četrto mesto najpogostejših elementov,<ref>[http://www.webelements.com/iron/geology.html ''Iron: geological information'']. WebElements. Pridobljeno 23. maja 2010.</ref><ref>J.W. Morgan, E. Anders (1980). ''Chemical composition of Earth, Venus, and Mercury''. Proc. Nat. Acad. Sci. '''77''' (12): 6973–6977. Bibcode: 1980PNAS...77.6973M. doi: 10.1073/pnas.77.12.6973. PMC 350422. PMID 16592930.</ref> za notranje in zunanje Zemljino jedro pa se domneva, da je sestavljeno večinoma iz železo-nikljeve zlitine, ki predstavlja 35% celotne Zemljine mase.
Največ železa je v njegovih oksidnih mineralih, kot sta [[hematit]] (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>) in [[magnetit]] (Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>). Velika nahajališča železovih rud so običajno slojasta
Eden od dvajset [[meteorit]]ov je zgrajen iz edinstvenih železo-nikljevih mineralov [[taenit]]a s 35-80 % železa in [[kamacit]]a z 90-95 % železa. Železovi meteoriti so glavni vir samorodnega železa na Zemljini površini.<ref>C. Emiliani (1992). ''Planet earth: cosmology, geology, and the evolution of life and environment''. Cambridge University Press. str. 152. ISBN 978-0-521-40949-0.</ref>
| |||