Železo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Duxborut (pogovor | prispevki)
Octopus (pogovor | prispevki)
čiščenje
Vrstica 164:
'''Železo''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] Fe (iz [[Latinščina|latinskega]] ''ferrum'') in [[Vrstno število|vrstnim številom]] 26. Je kovina iz prvega niza [[Prehodni element|prehodnih elementov]].<ref>[http://www.iupac.org/fileadmin/user_upload/news/IUPAC_Periodic_Table-1May13.pdf ''Periodni sistem elementov'']. IUPAC.</ref>
 
Po masi je najpogostejši element na [[Zemlja|Zemlji]], saj tvori večino Zemljinega zunanjega in notranjega [[Zemljino jedro|jedra]]. V [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]] je četrti najpogostejši element. Njegovo obilje v [[Zemeljski planet|zemeljskihkamnitih planetih]], kakršna je Zemlja, je posledica njegovega obilnega nastajanja v [[Jedrsko zlivanje|jedrskegajedrskem zlivanjazlivanju]] v zelo masivnih zvezdah ([[zvezdna nukleosinteza]]), v katerem v zadnji eksoterrmni jedrski reakciji, ki je [[Eksotermna reakcija|eksotermna]], nastaja <sup>56</sup>Ni, ki razpade na najpogostejša železova [[izotop]]a <sup>56</sup>Fe (~ 92 %) in <sup>54</sup>Fe (~ 6 %). RadioaktivniZ nikeljeksplozijo je zato zadnji element, ki nastane pred silovitim propadom [[Supernova|supernove]], po katerem se kotnikelj predhodnikin radionukleotidaželezo železa razprširazpršita po vesolju. Železo in nikelj sta zato najpogostejši kovini v kovinskih [[meteorit]]ih in skorjah [[planet]]ov, kakršna je Zemlja.
 
Železo spada v [[8. skupina periodnega sistema|8. skupino]] [[periodni sistem|periodnega sistema elemetov]] in ima zato številna [[Oksidacijsko stanje|oksidacijska stanja]]: od -2 do +6. Najpogostejši sta +2 in +3. V elementarnem stanju se pojavlja v [[meteoroid]]ih in okoljih z nizko vsebnostjo [[kisik]]a. V stiku z vodo in kisikom je reaktivno. Sveža površina železa je bleščeče srebrno siva, vendar se na vlažnem zraku hitro prevleče s hidriranimi železovimi oksidi, bolj znanimi kot [[rja]]. Na nasprotju z nekaterimi kovinami, ki se na zraku pasivirajo in s tem prekinejo proces oksidacije, imajo železovo oksidi večji volumen od kovine in se odluščijo, s čimer izpostavijo koroziji novo svežo površino.