Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 8 zlogov ,  pred 8 meseci
brez povzetka urejanja
'''Grčija''' (grško Ελλάδα, ''Elláda''), uradno '''Helenska republika''' (grško Ελληνική Δημοκρατία, ''Elliniki Dimokratia''), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, ''Ellas''), je [[država]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Po podatkih popisa 2011 ima Grčija okoli 10,8 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so [[Atene]], [[Solun]] pogosto navajajo kot soglavno mesto.
 
Strateško je Grčija na križišču Evrope, [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]] na južni konici [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]]. Na kopnem meji z Albanijo, Republiko Severno Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo. Grčijo sestavlja devet geografskih območij: Makedonija, Osrednja Grčija, Peloponez, Tesalija, Epir, Egejski otoki (vključno Dodekanez in Kikladi), Trakija, Kreta in Jonski otoki. Egejsko morje leži vzhodno od celine, Jonsko morje na zahodu in Sredozemsko morje na jugu. Grčija ima s 13,676 km najdaljšo obalo v Sredozemlju in 11. najdaljšo obalo na svetu z veliko otokov, od katerih je 227 naseljenih. 80 odstotkov Grčije je gorate, najvišji vrh, 2917 m, je Olimp.
 
Grčija ima daljšo zgodovino kot katera koli država, svoje korenine ima v civilizacijah [[Antična Grčija|antične Grčije]], ki velja za zibelko vse zahodne civilizacije. Zapuščina vključuje demokracijo, zahodno filozofijo, olimpijske igre, zahodno literaturo <ref name="Strickland2007">{{cite book|author=Carol Strickland|title=The Illustrated Timeline of Western Literature: A Crash Course in Words & Pictures|url=https://books.google.com/books?id=Qw_7eINO_NcC&pg=PA2|year=2007|publisher=Sterling Publishing Company, Inc.|isbn=978-1-4027-4860-8|page=2|quote=Although the first writing originates in the cradle of civilization along Middle Eastern rivers — the Tigris, Euphrates, and Nile — the true cradle of Western literature is Athens. As the poet Percy Bysshe Shelley says, "We are all Greeks."}}</ref>, zgodovinopisje, politične vede, večja znanstvena in matematična načela, dramatiko s tragedijo in komedijo. Po stoletjih neodvisnosti je v 4. stoletju pred našim štetjem grške mestne države poenotil [[Filip II. Makedonski]]. Njegov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja do reke [[Ind]]. V 2. stoletju pr. n. št. je bila priključena [[Rimsko cesarstvo|Rimu]], ker je postala sestavni del rimskega imperija in bila jedro njegovega naslednika, [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[Grška pravoslavna cerkev]], zakoreninjena v 1. stoletju, je oblikovala sodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet <ref name=BritIdent>{{cite encyclopedia |year=2008 |title =Greece during the Byzantine period (c. AD 300–c. 1453), Population and languages, Emerging Greek identity |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition}}</ref>. Pod [[Osmansko cesarstvo|otomansko oblastjo]] sredi 15. stoletja je država Grčija nastala leta 1830 po [[Grška osamosvojitvena vojna|vojni za neodvisnost]]. Bogata zgodovina v državi se kaže v 17 krajih, ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], kar je največ v Evropi in svetu. <ref name=Unesco>{{cite web|title=Greece Properties inscribed on the World Heritage List (17)|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/gr|website=Unesco|publisher=Unesco}}</ref>
Brezimni uporabnik