|
[[Slika:1997NeutronStar.jpg|thumb|right|200px|Prvo neposrednjo opazovanje nevtronske zvezde v [[vidni spekter|vidnem]]. Nevtronska zvezda je [[RX J1856.5-3754]]]]
'''Nevtrónska zvézda''' je strnjeno jedro prejšneprejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 10 in 29 solarnimi masami. Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (če ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik okoli 20km in maso manjšo od približno 2.16 solarnih mas (kakšne nevtronske zvezde so lahko tudi 3.0 solarne mase). Ustvarijo se od supernova eksplozije ogromne zvezde, v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem, ki "stisne" jedro prejšneprejšnje zvezde preko bele pritlikavke v to od atomskega jedra. Če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1cm'''<sup>3</sup>''') bi tehtala približno milijardo ton. Ne sesedejo se še naprej v črne luknje zaradi Paulijevega izključitvenega načela, ki pravi da dva fermiona ne moreta biti v enakem kvantnem stanju. To pa pomeni da če vzamemo delec (npr. elektron) in ga damo v določen prostor bo imel niz različnih lastnosti in, če hočemo dodati še en elektron v ta prostor bo moral imeti ali drugačen energetski level, spin ali pa more zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz nevtronov (ki nastanejo tako, da se protoni in elektroni "stalijo" skupaj), sestavljena je tudi iz protonov, elektronov in verjetno tudi iz jederželezovih železajeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov in elektronov in več in več nevtronov. Ker se tudi nevtroni obnašajo kot individualni fermioni, to pomeni, da enaka načela delujejo tudi za njih. Torej, če imamo dva nevtrona in hočeta oba imeti enako kvantno stanje morata spremeniti vsaj en dejavnik (npr. na začetku spremenita spin), ampak, če še dodajamo nevtrone morajo spremeniti ali energijski level ali pozicijo saj spin je lahko samo v dve smeri. Ker ni veliko prostora v nevtronski zvezdi in je ekstremno gosta ponavadi spremenijo energetski level. In ker nevtroni lahko vzdržijo ogromno sile (v tem primeru silo tlaka, ki je lahko veliko večja, kot jo najdemo kjer koli v nevtronski zvezdi), lahko spremenijo tudi energijski level. Sila pa pride od notranjega tlaka nevtrona, ki nastane z močno silo.
Poleg neznanske [[gostota|gostote]] imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti: zelo hitro se [[vrtenje|sučejo]] okrog svoje [[os vrtenja|osi]] in obdaja jih močno [[magnetno polje]].
VrjetnoVerjetno se skoraj vse nevtronske zvezde vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo [[gibanje]] neznansko [[pospešek|pospeši]]. Lahko se zavrtijo tudi več stokrat na sekundo. Na primer PSRJ1748-2446ad se vrti s približno hitrostjo 252.000.000km/h=24% hitrosti svetlobe in zaradi tega ima bolj jajčasto obliko kot tradicionalna zvezda. Take objekte s tako hitrostjo vrtenja imenujemo pulsarji, ker oddajajo močen radijski signal.
Magnetno polje je približno bilijonkrat močnejše od Zemljinega. Kar upogne atome, ki vstopajo v njegov uplivvpliv.
Ima zelo tanko atmosfero vroče plasmeplazme, ki je približno 10cm visoka.
Površina je zelo ravna, z nepravilnostmi 5 mm maksimuma. Površinska temperatura ima približno milijon kelvinov. (1°C=274.15kelvin)-(10001.000.000kelvin=999726999.726,85°C)
Skorja je zelo trda in je najverjetneje narejena iz mreže železnegaželezovih jedrajeder, kjer se elektroni pretakajo skozi. Bolj se bližamo jedru več je nevtronov in manj protonov ter elektronov. Ne vemo kakšna so jedra nevtronskih zvezd ampak mislimo, da so super tekoča nevtronska degenerirana snov ali pa kvarkova gluonska plazma.
| 