|
[[Image:Nubia today.png|thumb|Nubija danes]]
'''Nubija''' je območje ob reki [[Nil]], ki je bila v današnjem [[Sudan|severnem Sudanu]] in južnem delu [[Egipt]]a. Je ena prvih avtohtonih civilizacij z zgodovino, ki jo lahko zasledimo od 2000 pr. n. št. naprej prek nubijskih spomenikov in [[artefakt]]ov, pa tudi zapisov iz Egipta in [[Rim]]a, bila je tudi dom enega od afriških imperijev. V vsem poklasičnem obdobju so bila tam številna velika nubijska kraljestva, od katerih je zadnje propadlo leta 1504, ko se je Nubija razdelila med Egipt in sultanat Senar. Nubija se je ponovno združila v otomanskem Egiptu v 19. stoletju, ter v anglo-egiptovskem Sudanu med letoma 1899 in 1956.
Ime ''Nubija'' je povezano z ljudstvom Noba, nomadi, ki so se naselili na območju v 4. stoletju s propadom kraljestva Meroë. Govorili so nilsko-saharski jezik, prednik stare nubijščine. Stara nubijščina se je večinoma uporabljala v verskih besedilih, ki segajo od 8. indo 15. stoletja našega štetja. Pred 4. stoletjem in v klasični antiki je bila Nubija znana kot '''Kuš''' ali v klasični grščini [[Etiopija]] (''Aithiopia'').
Zgodovinsko gledano so ljudjeprebivalci Nubije sodilispadali v vsaj dve nubijski jezikovni skupini;: podskupino, ki vključuje Nobinobijski injezik (naslednik stare nubijščine), Kenuzi-Dongoladongolavijski, Midobmidoski in nekaj sorodnih vrstjezikov v severnem delu Nubskihnubskih gora v Južnem Kordofanu. Vsaj do leta 1970 so Birgidbirgidski jezik govorili severno od NyaleNjale v [[Darfur]]ju, vendar je zdaj izumrl.
== Geografija ==
Nubija je bila razdeljena na dve glavni regiji: GornjoZgornjo in Spodnjo Nubijo, tako imenovani zaradi svoje lege v dolini Nila, 'nižja' bi bila dolvodno, torej 'gornja'. Spodnja Nubija je ležala med prvim in drugim [[Katarakti na Nilu|kataraktom reke Nil]], ki se širi v današnjem južnem Egiptu in severnem Sudanu, medtem ko je Gornja Nubija ležala med drugim in šestim kataraktom, danes v osrednjem Sudanu.
== Zgodovina ==
=== Prazgodovina ===
Zgodnja naselja rastejoso takonastajala v Zgornji kotin Spodnji Nubiji. Egipčani pravijo Nubiji "Ta-Seti." Nubijci so bili znani lokostrelci, zato so njihova ozemlja dobila označbooznako "Ta-Seti" ali zemljaozemlje lokostrelcev. <ref name="Emberling 2011 8">{{cite book|last=Emberling|first=Geoff|title=Nubia: Ancient Kingdoms of Africa|year=2011|publisher=Institute for the study of the ancient world|location=New York|isbn=978-0-615-48102-9|pages=8}}</ref> Sodobni znanstveniki ljudem s tega območja pravijo kultura "A-skupina". Rodovitna kmetijska zemljišča južno od tretjega katarakta so znana kot "pre-Kermapredkermska" kultura v GornjiZgornji Nubiji, kot da so njihovi predniki.
[[Neolitik|Neolitski]] ljudje so v dolino Nila verjetno prišli iz Sudana, kotprav tako tudi viz SaharoSahare, kjerbili jesta biladve tedaj skupna kulturakulturi in studi tem Egiptaegipčanska. <ref name = "Keita 1990">{{cite journal |title=Studies of Ancient Crania From Northern Africa}} – S.O.Y. Keita, ''[[American Journal of Physical Anthropology]]'' (1990)</ref> Do 5. tisočletja pred našim štetjem so ljudje, ki so naseljevali današnjo Nubijo, sodelovali vpri neolitski revoluciji. Saharski skalni [[relief (umetnost)|relief]]i kažejo prizore, za katere mislijo, da jeso kultpovezani s kultom goveda, tipičneznačilni za tiste videneso v delih vzhodne Afrike in dolini Nila. <ref>{{cite web|url=http://www.anth.ucsb.edu/faculty/stsmith/research/nubia_history.html|title=Dr. Stuart Tyson Smith|work=ucsb.edu}}</ref> [[Megalit]]i, odkriti na [[Nabta Playa]], so zgodnji primeri, za kar se zdi, da je prva astronomska naprava na svetu, nastala skoraj 2000 let pred [[Stonehenge]]emm. <ref>[http://www.planetquest.org/learn/nabta.html PlanetQuest: The History of Astronomy] – Retrieved on 2007-08-29</ref> Kompleksnost Nabta PlayePlaje in različne ravni oblasti izražene v družbi, so verjetno bile verjetno osnova za strukturo neolitske družbe na Nabti kotPlaji in tudi v starem kraljestvu v Egiptu. <ref>[http://www.comp-archaeology.org/WendorfSAA98.html Late Neolithic megalithic structures at Nabta Playa] – by Fred Wendorf (1998)</ref> Okoli 3800 pred našim štetjem je nastala druga "nubijska" kultura, imenovana A-skupina. Bila je sodobnik in etnično in kulturno zelo podobna kot preddinastična NaqadaNakada Zgornjega Egipta. <ref>[http://www.archaeology.org/interactive/hierakonpolis/nubian.html Hunting for the Elusive Nubian A-Group People] – by Maria Gatto, archaeology.org</ref><ref name = "Keita further">{{cite journal|title=Further Studies of Crania From Ancient Northern Africa: An Analysis of Crania From First Dynasty Egyptian Tombs, using Multiple Discriminant Functions}} – American Journal of Physical Anthropology, 87: 245–254 (1992)</ref> Okoli 3300 pred našim štetjem je dokazano enotno kraljestvo, kot kažejo tudi najdbe v QustuluKustulu, inkar obstajajodokazuje znatneprecejšnje povezave interakcije (tako kulturne kotin genetske) s kulturo NaqadanNakadan v Zgornjem Egiptu. Nubijska kultura je morda celo pripomogla k poenotenju doline Nila. Prav Nubijci so zelo verjetno prispevali k faraonski [[ikonografija|ikonografiji]], kot sta bela krona in [[sereh]]. Bela krona je bila v zgodovini Zgornjega Egipta prva, šele kasneje, po združitvi Egiptov, je bila dodana rdeča krona. Prva znana upodobitev bele krone je na svečanem gorilniku kadila iz pokopališča v QustuluKustulu v Spodnji Nubiji.<ref>{{cite web|title=The Qustul Incense Burner|url=http://oi.uchicago.edu/museum/nubia/aqib.html}}</ref><ref name = "Menes">{{cite journal|title=Forbears of Menes in Nubia: Myth or Reality}} – Journal of Near Eastern Studies, Vol. 46, No. 1 (Jan., 1987), pp. 15–26</ref><ref>Egypt and Sub-Saharan Africa: Their Interaction – Encyclopedia of Precolonial Africa, by Joseph O. Vogel, AltaMira Press, (1997), pp. 465–472</ref><ref name="Wilkinson 1999 8">{{cite book|last=Emberling|first=Geoff|title=Early Dynastic Egypt|year=1999|publisher=Routledge|location=London|isbn=0-415-18633-1|pages=165}}</ref> Okoli preloma protodinastičnega obdobja NaqadaNakada osvojijoso osvojili in poenotijopoenotili celotno dolino Nila in zdi se, da so jo osvojili Ta-Seti (kraljestvo, kjer je bil QustulKustul) in se uskladili z egiptovsko državo. Tako je Nubija postala prva ''noma'' Zgornjega Egipta. Med 1. dinastijo so celotno območje A-skupine izpraznili, najverjetneje zaradi imigracijepriseljevanja na jug in zahod.
[[File:Slave Market, Mono version.jpg|thumb|Staroegipčanska upodobitev nubijskih ujetnikov]]
[[File:Ramses II charging Nubians.jpg|thumb|Ramzes II. na bojnem vozu v bitki proti Nubijcem]]
V egiptovskem srednjem kraljestvu (okoli 2040−1640 pred našim štetjem) se je Egipt začel širiti v Nubijo, da bi pridobil večji nadzor nad trgovskimi potmi v Severni Nubiji in neposreden dostop do trgovine z južno Nubijo. Postavili so verigo utrdb ob Nilu pod drugim kataraktom. Sočasna, vendar različna kultura od C-skupine, je bila grobna kultura Pan Grave, tako imenovana zaradi svojih plitvih grobov. Pan GraveŽiveli so živeli na vzhodnem bregu Nila. Za njihovo lončarstvo so značilne zarezane linije, bolj omejenega značajaomejene, običajno brez okrasaokrasnega prostora znotraj geometrijskih shem.
=== Nubija in Stari Egipt ===
Ena od možnih razlag je, da so nubijski oblastniki nubijski in zgodnji egipčanski faraoni uporabljali sorodne kraljevske simbole. Podobnosti v skalni umetnosti A-skupine Nubije in Zgornjega Egipta podpirajo to teorijo. Stari Egipt je osvojil nubijsko ozemlje v različnih obdobjih in ga vključil v svoje pokrajine. Nubijci pa so osvojili Egipt pod njegovo 25. dinastijo. <ref>Barbara Watterson, ''The Egyptians''. Blackwell, Oxford. pp. 50–117</ref>
Vendar pa odnosi med narodi kažejo tudi mirno kulturno izmenjavo in sodelovanje vključno z mešanimi zakoni. ''MedjayMedjaj'' (egipčansko: mDA.y) <ref>Erman & Grapow, ''Wörterbuch der ägyptischen Sprache'', 2, 186.1-2</ref> je ime za staro egipčansko regijo v severnem Sudanu, kjer so bili naseljeni starodavni ljudje Nubije. Postali so del antične egiptovske vojske kot skavti in nižji delavci.
V srednjem kraljestvu "MedjayMedžaj" ni več okrožje MedjaMedža, ampak pleme ali klan ljudi. Ni znano, kaj se je zgodilo v okrožju, toda po prvem vmesnem obdobju ta in druga okrožja v Nubiji niso bila več omenjena v pisnih virih.<ref>Gardiner, ''op.cit.'', p. 76*</ref> Pisni viri imenujejo MedjayMedžaj kot nomadske puščavske ljudi. Sčasoma so bili vključeni v egiptovsko vojsko. Služili so kot garnizija vojakov v egiptovskih trdnjavah v Nubiji in patruljirali po puščavi kot nekakšna žandarmerija. Kasneje so jih uporabili v vojni proti Hiksom in postali so ključni pri oblikovanju egiptovske vojaške moči. Do obdobja 18. dinastije novega kraljestva so bili MedjayMedžaj elitna paravojaška policija. Nič več se izraz ne nanaša na etnično skupino in sčasoma nov pomen postane sinonim za policijski poklic. Elitno policijo so pogosto uporabljali za zaščito dragocenih območij, zlasti kraljevskih in verskih kompleksov. Uporabljeni so bili v celotnem Zgornjem in Spodnjem Egiptu.
Različni faraoni nubijskega izvora so po mnenju nekaterih egiptologov odigrali pomembno vlogo v različnih obdobjih egipčanske zgodovine, še posebej v 12. dinastiji. Ti vladarji so obravnavali zadeve na tipično egipčanski način, kar kaže na tesne kulturne vplive med obema regijama.
[[File:TurinPapyrus1.jpg|thumb|left|Torinski zemljevid iz papirusa]]
Kraljevina Kerma, imenovana po njenem domnevnem glavnem mestu Kerma, je bila ena od prvih mestnih središč v regiji Nila. Leta 1750 pred našim štetjem so bili dovolj močni, da so njeni kralji Kerma organizirali delo zapri monumentalnihveličastnih zidovih in strukturah iz blatne opeke. Imeli so tudi bogate grobnice s posestjo za posmrtno življenje in velike človeške žrtve. George Reisner je izkopaval mesto Kerma in našel velike grobnice in strukture, podobne palačam. Strukture, imenovane ''defufa'', namigujejo na zgodnjo stabilnost v regiji. VKraljevina nekem trenutkuKerma je Kermacelo prišlaskoraj zeloosvojila blizu osvojitvi EgiptaEgipt. Egipt je utrpel hud porazso odpremagali KušitovKušiti. <ref>Tomb Reveals Ancient Egypt's Humiliating Secret ''The Times'' (London, 2003)</ref><ref>{{cite web|title=Elkab's hidden treasure|url=http://weekly.ahram.org.eg/2003/649/he1.htm|publisher=[[Al-Ahram]]}}</ref>
Po Daviesu, vodji skupine Britanskega muzeja in egiptovske arheološke ekipe, je bil napad tako uničujoč , da. čeČe bi se sile kraljestva Kerma odločile, da ostanejo in zasedajozasedejo Egipt, bi bilo to dobro in prineslopovzročilo narodovo izumrtje. Ko je egiptovska moč oživela v Novem kraljestvu (okoli 1532−1070 pr. n. št.) , so se začeli širiti proti jugu. Egipčani so uničili kraljestvo Kerma in glavno mesto in razširili egiptovski imperij do četrtega katarakta. ▼
Do konca vladavine Tutmozisa I. (1520 pr. n. št.) je bila osvojena vsa severna Nubija. Egipčani so zgradili novo upravno središče Napata in uporabili področjeobmočje za proizvodnjopridobivanje zlata. NubijskaTo proizvodnjaje zlata jebil bila za Egipt glavni vir plemenitih kovin na Bližnjem vzhodu. Primitivne delovne pogojerazmere za sužnje je opisal [[Diodor Sicilski]], ki je videl nekaj rudnikov v kasnejšem obdobju. Eden izmed najstarejših znanih zemljevidov je rudnik zlata v Nubiji, Torinski zemljevid iz papirusa, datiran okoli 1160 pred našim štetjem. ▼▲Po Daviesu, vodji skupine Britanskega muzeja in egiptovske arheološke ekipe, je bil napad tako uničujoč, da če bi se sile Kerma odločile, da ostanejo in zasedajo Egipt, bi bilo to dobro in prineslo narodovo izumrtje. Ko je egiptovska moč oživela v Novem kraljestvu (okoli 1532−1070 pr. n. št.) so se začeli širiti proti jugu. Egipčani so uničili kraljestvo Kerma in glavno mesto in razširili egiptovski imperij do četrtega katarakta.
▲Do konca vladavine Tutmozisa I. (1520 pr. n. št.) je bila osvojena vsa severna Nubija. Egipčani so zgradili novo upravno središče Napata in uporabili področje za proizvodnjo zlata. Nubijska proizvodnja zlata je bila za Egipt glavni vir plemenitih kovin na Bližnjem vzhodu. Primitivne delovne pogoje za sužnje je opisal [[Diodor Sicilski]], ki je videl nekaj rudnikov v kasnejšem obdobju. Eden izmed najstarejših znanih zemljevidov je rudnik zlata v Nubiji, Torinski zemljevid iz papirusa, datiran okoli 1160 pred našim štetjem.
=== Kuš ===
[[Image:NubianPharoahs.jpg|thumb|Nubijski faraoni]]
Ko so Egipčani odšli iz regije Napata, so zapustili trajno zapuščino, ki je združila avtohtone prebivalce, ki so ustvarili kraljestvo Kuš. Arheologi so našli več grobov na območju, zaki katereso se zdi, da soverjetno pripadali lokalnim voditeljem. Kušiti so bili pokopani kmalu po tem, ko so Egipčani dekolonizirali nubijske meje. Kuš je sprejel številne egiptovske navade, tudi njihovo religijo. Kraljevina Kuš je preživela dlje in nadzorovalnadzorovala Egipt v 8. stoletju kot 25. dinastija <ref>{{cite web|url=http://www.ancientsudan.org/history_06_nubconegypt.htm|title=Ancient Sudan~ Nubia: History: The Kushite Conquest of Egypt|work=ancientsudan.org}}</ref> Kušiti so vladali nad svojimi severnimi sosedi skoraj 100 let, dokler jih na koncu niso pregnali Asirci. Asirci so jih prisilili, da so se premaknili dlje proti jugu, kjer so na koncu ustanovili glavno mesto Meroë. Od nubijskih kraljev tega obdobja je morda najbolj znan Taharka. Sin in tretji naslednik kralja PiyePije, je bil okronan za kralja v [[Memfis, Egipt|Memfis]]u okoli leta 690. <ref>{{cite book|last=Diop|first=Cheikh Anta|title=The African Origin of Civilization|year=1974|publisher=Lawrence Hill Books|location=Chicago, Illinois|isbn=1-55652-072-7|pages=219–221}}</ref> Taharka je vladal Nubiji in Egiptu, obnovil egiptovske templje v [[Karnak]]u in zgradil nove templje in piramide v Nubiji, preden je odšel iz Egipta, ker so ga pregnali Asirci. <ref>{{cite book|last=Bonnet|first=Charles|title=The Nubian Pharaohs|year=2006|publisher=The American University in Cairo Press|location=New York|isbn=978-977-416-010-3|pages=142–154}}</ref><ref>{{cite book|last=Mokhtar|first=G.|title=General History of Africa|year=1990|publisher=University of California Press|location=California, USA|isbn=0-520-06697-9|pages=161–163}}</ref><ref>{{cite book|last=Emberling|first=Geoff|title=Nubia: Ancient Kingdoms of Africa|year=2011|publisher=Institute for the Study of the Ancient World|location=New York|isbn=978-0-615-48102-9|pages=9–11}}</ref><ref>{{cite book|last=Silverman|first=David|title=Ancient Egypt|year=1997|publisher=Oxford University Press|location=New York|isbn=0-19-521270-3|pages=36–37}}</ref>
=== Meroë ===
[[File:Sudan Meroe Pyramids 2001.JPG|thumb|Pogled na nubijske piramide, Meroë]]
Meroë (800 pr. n. št. do okoli 350 n. št.) je bil v južni Nubiji na vzhodnem bregu Nila okoli 6 km severovzhodno od postaje Kabušija blizu Šehendija, Sudan, približno 200 km severovzhodno od [[Kartum]]a. Ljudje tam hranijo številne starodavne egiptovske predmete, edinstvene v mnogih pogledih. Razvili so svojo obliko pisanja, najprej z uporabo egipčanskih hieroglifov in kasneje z uporabo abecedne pisave s 23 znaki. <ref>[http://www.digitalegypt.ucl.ac.uk/nubia/mwriting.html Meroë: writing] – digitalegypt</ref> Zgradili so mnogo piramid, kraljestvo je predstavljaloimelo impresivnomočno vojaško silo. [[Strabon]] opisuje tudi spopad z [[Rimljani]], v katerih so Rimljani premagali Nubijce. Rimske sile so se spopadle s Kušiti v bližini Teb in jih prisilili, da so se umaknili v PselchisPselčis (MaharraqaMaharaka) v kušitske dežele. Petronius je potem poslal poslance h Kušitom v poskusu, da bi dosegli mirovni sporazum. Ker se Kuš ni odzval, je Petronius napredoval s svojo vojsko in zavzel mesto Premnis (danes Karanog) južno od MaharraqaMaharake. Od tam je napredoval vse do Napata, druge prestolnice Kušitov po Meroë. Petronius je napadel in oplenil Napato.
V tem času so si različne dele regije razdelili na manjše skupine posamezni voditelji ali generali, vsak poveljujoč manjših vojski plačancev. Borili so se za nadzor, kar je zdaj Nubija in okoliška ozemlja, pri čemer je bila celotna regija šibka in ranljiva. Meroëjce je sčasoma premagalo novo vzhajajoče kraljestvo na jugu, [[kraljestvo Aksum]], s kraljem Ezanom.
[[File:A post-Meroitic era Nubian royal crown from Ballana Tomb 118 by John Campana.jpg|thumb|Krona lokalnih nubijskih kraljev, ki so vladali med propadom Meroitske dinastije leta 350 ali 400 n. št. in ustanovitev krščanskega kraljestva Nubija leta 600. Našli so jo v grobu 118 pri Balani v Spodnji Nubiji - britanski egiptolog Walter Bryan Emery.]]
Okoli leta 350 so na območje vdrli iz kraljestva Aksum in kraljestvo Meroë je propadlo. Sčasoma so ga nadomestila tri manjša kraljestva: najsevernejše je bilo Nobatija med prvim in drugim kataraktom reke Nil s središčem PachorasPačoras (danes Faras); v sredini je bilobila Makuria,Makurija s središčem Stara Dongola;, in najjužnejše AlodiaAlodija, s središčem Soba (blizu Kartuma). Kralj SilkySilki iz NobatieNobatije je zdrobil BlemmyeBlemje in zabeležilizmaga zmagoje omenjena v grškem napisu, vklesanem v steno templja Talmis (danes Kalabša) okoli leta 500.
Ker je škof AthanasiusAtanasius Aleksandrijski posvetil nekega Marcusa kot škofa File pred svojo smrtjo leta 373, to kaže, da je krščanstvo že prodrlo na območje v 4. stoletju, Janez iz Efeza je zapisal, da je monofizitski duhovnik z imenom Julian prekrstil kralja in njegove plemiče Nobatie okoli leta 545. Janez iz Efeza tudi piše, da je bilo kraljestvo Alodia pokristjanjeno okoli 569. Vendar pa je Janez Biclarum ugotovil, da je bila Kraljevina Makuria pokristjanjena isto leto, kar kaže, da se je morda Janez iz Efeza zmotil. Dodaten dvom o Janezovem pričevanju kaže vpis v kroniki grškega pravoslavnega patriarha Aleksandra Evtihija, ki navaja, da je leta 719 cerkev Nubije prenesla svojo zvestobo od grške na koptsko pravoslavno Cerkev.
V 7. stoletju je MakuriaMakurija postala prevladujoča sila v regiji. Bila je dovolj močna, da je ustavila širitev [[islam]]a, potem ko [[Arabci]] zasedli Egipt. Po nekaj neuspelih vpadih so novi oblastniki sklenili pogodbo z Dongolo, ki jim je omogočila mirno sožitje in trgovino. Ta pogodba je veljala 600 let. Sčasoma je pritok arabskih trgovcev v Nubijo uvedel islam in postopoma izpodrinil krščanstvo. Obstaja evidenca škofa v Kasr Ibrimu iz 1372, da je prišel v Faras. Jasno je tudi, da je bila [[stolnica]] Dongole preoblikovana v [[mošeja|mošejo]] leta 1317. <ref>Hassan, ''Arabs'', 125.</ref>
Pritok Arabcev in Nubijcev v Egipt in Sudan je prispeval k zatiranju nubijske identitete po propadu zadnjega nubijskega kraljestva okoli 1504. Velik del sodobnega nubijskega prebivalstva je postal popolnoma arabiziran, nekateri so trdili, da so Arabci (Jaa 'Leen - večina Severne Sudancev - in nekateri DonglawesDonglaves v Sudanu). Velika večina nubijskega prebivalstva je trenutno muslimanskegamuslimanska, arabski jezik je njihovnjihovo glavniglavno medijsredstvo komunikacijeza komunikacijo poleg svojeganjihovega domačega starega nubijskega jezika. Edinstvena značilnostZnačilnost Nubijcev je prikazanaizražena v njihovi kulturi (obleka, plesi, tradicije in glasba).
=== Islamska Nubija ===
[[Image:Shell Bracelet (Nubia).jpg|thumb|Školjčna zapestnica iz okoli1800okoli 1800 pr. n. št. iz groba nubijskega plačanca]]
V 14. stoletju je vlada Dongole propadla in regija je postala razdeljena, prevladujejoprevladovali so Arabci. V naslednjih stoletjih je bilo več arabskih vdorov v regijo, kot tudi ustanovitev številnih manjših kraljestev. Severna Nubija je bila pod egiptovskim nadzorom, medtem ko je v 16. stoletju jug prišel pod nadzor Kraljevine Senar. Celotna regija bi prišla pod egiptovski nadzor v časumed vladavinevladanjem Mohameda Alija v začetku 19. stoletja, kasneje pa je postala skupni Angloanglo-egiptovski kondominij.
== Sodobna vprašanja ==
Ob koncu kolonializma in ustanovitvi republike Egipt (1953) in odcepitvi Republike Sudan od Egipta (1956) je bila Nubija razdeljena med Egipt in Sudan.
Leta 1970, so se mnogi egiptovski Nubijci morali preseliti, da bi naredili prostor za [[Naserjevo jezero]] po gradnji jezu v [[Asuan]]u. Nubijske vasi zdaj lahko najdemo severno od Asuana na zahodnem bregu Nila in otoku Elefantine, mnogi pa živijo v velikih mestih, kot je Kairo.
==Sklici==
|
