Kültepe: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Arheologija: nadaljevanje |
→Arheologija: karum |
||
Vrstica 69:
Med izkopavanji v Kültepeju so do zdaj odkrili več kot 20.000 glinastih tablic.<ref>E. Bilgic, S. Bayram. ''Ankara Kultepe Tabletleri II''. Turk Tarih Kurumu Basimevi, 1995. ISBN 975-16-0246-7.</ref><ref>K.R. Veenhof. ''Ankara Kultepe Tabletleri V''. Turk Tarih Kurumu, 2010. ISBN 978-975-16-2235-8.</ref>
===''Kârum Kaneš''===
Za zgodovinarje najbolj zanimiva mestna četrt je ''kârum'', del mesta, ki v bakreni dobi ni bil v pristojnosti mestne administracije ampak v pristojnosti asirskih trgovcev. Dokler je blago ostalo v ''kârumu'', zanj ni bilo treba plačati nobenih pristojbin. V [[Akadščina|akadščini]], ki je bila takratna ''[[lingua franca]]'' Bližnjega vzhoda, beseda ''kârum'' pomeni pristanišče. Kasneje se je njen pomen razširil na trgovsko kolonijo, ne glede na to, ali je bila ob vodi ali ne.
''Kārum'' je imelo tudi več drugih anatolskih mest, največji pa je bil v Kanešu. V njem so bili več stoletij razen trgovcev naseljeni tudi asirski vojaki. Trgovali so z lokalnim [[Kositer|kositrom]] in [[Volna|volno]] in ju zamenjavali z luksuznimi predmeti, živili, začimbami in tkaninami iz Asirije in [[Elam]]a.
Ostanki ''kāruma'' tvorijo velik okrogel grič ([[tell]]) s premerom 500 m in višino 20 m. Naselje je bilo večkrat zgrajeno na ruševinah prejšnjega naselja. Najstarejši sloji so iz prazgodovine, najmlajši pa iz zgodnjega hetitskega obdobja. ''Kārum'' je proti koncu slojev II in Ib uničil požar. Prebivalci so v obeh požarih izgubili večino svojega premoženja, ki je postalo zakladnica za sodobne arheologe.
Med najdbami so številne žgane glinaste tablice. Na nekaterih so odtisi valjastih pečatnikov. Na tablicah so dokumentirane vsakdanje dejavnosti, na primer trgovanje asirske kolonije z mestno državo Ašur in lokalnim prebivalstvom. Trgovanje je potekalo bolj na družinski kot državni ravni. Zapisi iz Kültepeje so najstarejši dokumenti iz Anatolije. Pisani so v stari asirščini, vendar vsebujejo veliko hetitskih sposojenk in imen in so kot taki prvi dokumenti, pisani v kakšnem [[Indoevropski jeziki|indoevropskem]] jeziku. Večina arheoloških najdb je značilna za Anatolijo in ne Asirijo, raba obeh klinopisov in narečij pa je najboljši dokaz za asirsko prisotnost v Anatoliji.
==Sklici==
| |||