Anica Perpar: Razlika med redakcijama

Pesmi je najprej objavljala v revijah [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]], Primorska srečanja, Književni listi, [[Revija 2000|Reviji 2000]], [[Mladika (revija)|Mladiki]] in dunajskem Logu. V italijanščini je nekaj pesmi izšlo v prevodu [[Jolka Milič|Jolke Milič]] v revijah Le voci della Luna, Perimmagine in Nuovo conrappunto, v nemščini pa v prevodu [[Milena Merlak Detela|Milene Merlak]]. Prvo pesniško zbirko Pajčevinke je izdala v samozaložbi, sledile so še štiri pesniške zbirke. [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] je o njenih pesmih zapisala: "Neizčrpana, prvinska, kultivirana govorica najprej predstavlja spomin na domače okolje, usode preprostih ljudi, njihove radosti in stiske, ob zgodovini in osebnih zgodbah odstira globlja bivanjska vprašanja, vse pa je uokvirjeno v estetizirane krajinske podobe, domačno naravo, mestne vedute in spomenike, presijane s čustveno svetlobo."<ref>{{Navedi knjigo|title=Antologija slovenskih pesnic 1981-2000|last=Novak Popov|first=Irena|publisher=|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Goran Dekleva je o zbirki Ženske pesmi zabeležil, da so "zapisne s svojevrstno senzibilnostjo, saj jih zaznamuje osebno obeležen odnos do sveta"<ref>{{Navedi knjigo|title=Ženske pesmi|last=Perpar|first=Anica|publisher=Ad Pirum|year=2011|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Napisala je tudi radijsko igro Slepi čas.<ref>{{Navedi splet|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2016/06/anica-perpar-slepi-cas/|title=Radijska igra Slepi čas|date=23. julij 2016|accessdate=2. januar 2018|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2016 je bila za roman Jesen v Piranu nominirana za nagrado svetlobnica.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/E0E4CCD5062B5753C125807600489BE8|title=Revija Družina|date=25.11.2016|accessdate=3.1.2018|website=Nagrada Svetlobnica v roke Nataši Konc Lorenzutti|publisher=|last=|first=}}</ref>▼