Evropska unija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 106:
}}
 
'''Evrópska uníja''' (tudi '''Evrópska únija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|e]][http://www.pcmg.com/ EU]
'''Evrópska uníja''' (tudi '''Evrópska únija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.324.782 km2 in ima po ocenah več kot 510 milijonov prebivalcev. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje [[Enotni trg|prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{cite web|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{cite web|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{cite web|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, ribolovstva<ref>{{cite web|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013}}</ref> ter regionalnega razvoja.<ref>{{cite web|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor potnih listov ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{cite web |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic monetarne unije je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]].
 
*[http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU]
Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{cite web |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{cite web |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|accessdate=12 February 2016}}</ref>
*http://www.youtube.com/user/eutube
 
EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]].
 
Začetki EU segajo v čas po koncu druge svetovne vojne, ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]).
 
Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009.
 
EU predstavlja 7.3% delež svetovnega prebivalstva.<ref>{{cite web|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22.2% svetovnega BDP-ja in 16.9% delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>see [[List of countries by GDP (nominal)]] and [[List of countries by GDP (PPP)]]. Both pages are about countries and therefore the EU is not ranked.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[Indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{cite news |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref>
 
S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{cite book|author=John McCormick|title=The European Superpower|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref>
 
== Zgodovina Evropske unije ==
 
===Začetki povezovanja (1945-1957)===
Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]].
 
===Rimska pogodba (1957-1992)===
[[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]]
 
Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958.
 
[[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]].
 
V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije.
 
Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament]].
 
Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]].
 
Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji.
 
===Maastrichtska pogodba (1992-2007)===
Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]].
 
Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[Evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]].
 
===Lizbonska pogodba (2007-danes)===
Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[Evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]].
 
1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]].
 
===Strukturalna evolucija===
Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije.
{{EU-časovnitrak}}
 
==Geografija==
{{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1={{convert|65993|km|0|abbr=on}} dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}}
 
Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km<sup>2</sup> in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izven evropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{cite news|url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by {{convert|45|cm|2|abbr=on}} in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009}}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016}}</ref>
Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga {{convert|65993|km|mi|0}}.
 
Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropskega kontinenta, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{cite web|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref>
 
Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75% prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks|Beneluksa]] in tik ob njem.<ref>{{cite web|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref>
{{clear left}}
{{Clear}}
 
== Delovanje Evropske unije ==
 
Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike:
 
{| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2"
|- style="text-align:center; font-size:150%"
| width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost
| rowspan="3" style="background:none" |
| width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost
| rowspan="3" style="background:none" |
| width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore
|- style="text-align:center; font-size:90%"
| width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov.
| width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti.
| width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic.
|- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%"
| style="background:#9DB0F6" valign=top |
* [[carinska unija]]
* določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga
* monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]]
* ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike
* skupna trgovinska politika
| style="background:#BAC6F4" valign=top |
* [[notranji trg]]
* socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi
* ekonomska, socialna in teritorialna kohezija
* kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov
* okolje
* varstvo potrošnikov
* promet
* [[vseevropska omrežja]]
* energija
* območje svobode, varnosti in pravice
* skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi
| style="background:#E6ECFD" valign=top |
* varovanje in izboljšanje zdravja ljudi,
* industrija
* kultura
* turizem
* izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport
* civilna zaščita
* Upravno sodelovanje
|}
 
== Evropske institucije in organi ==
 
: ''Glavni članek: [[Institucije Evropske unije]]''
 
{{Predloga:Institucije EU}}
 
=== Evropska komisija ===
[[Evropska komisija|Evropsko komisijo]] (''Commission européenne, European Comisson'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija).
Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[podpredsednik]], ki je obenem tudi Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko - [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju.
 
=== Evropski svet ===
[[Evropski svet]] (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika - ta ne sme biti njegov član - za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], trenutno pa svoj mandat opravlja Poljak [[Donald Tusk]]. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]].
 
=== Evropski parlament ===
[[Evropski parlament]] (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 751, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]].
 
=== Svet Evropske unije ===
[[Svet Evropske unije]] (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu.
 
Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]].
 
=== Sodišče Evropskih skupnosti ===
[[Sodišče Evropskih skupnosti]] (''Cour de justice des Communautés européennes, Court of justice of the European Communities'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]].
 
Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v prostojnosti nižjih sodišč.
 
Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah.
 
=== Računsko sodišče ===
[[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]] (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov.
 
S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat.
 
=== Evropska centralna banka ===
[[Evropska centralna banka]] (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB.
 
=== Odbor regij ===
[[Odbor regij]] (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 344 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju.
 
=== Varuh človekovih pravic ===
[[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let.
{{Evropska unija z imeni članic}}
 
=== Ekonomsko socialni odbor ===
[[Ekonomsko-socialni odbor]] (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 344 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju.
 
=== Evropska investicijska banka ===
[[Evropska investicijska banka]] (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu.
 
== Države članice ==
<imagemap>File:Member States of the European Union (polar stereographic projection) SI3.svg|390px|right|Interaktivni zemljevid članic Evropske unije
poly 261 28 273 39 279 59 284 61 286 66 271 97 275 105 275 116 284 122 308 111 320 83 308 75 310 71 302 60 305 54 297 46 298 36 290 32 291 16 282 16 277 22 280 28 275 33 270 32 264 26 [[Finland]]
poly 260 29 259 38 252 37 252 42 248 41 244 54 238 64 238 72 235 77 237 83 226 83 223 100 227 106 230 111 227 115 229 121 223 127 220 141 229 160 227 163 231 173 238 171 238 168 242 164 250 164 254 135 261 130 262 117 252 115 257 93 270 83 271 66 279 59 273 39 [[Švedska]]
poly 312 142 307 131 311 123 294 123 279 132 280 142 290 137 295 138 304 141 [[Estonija]]
poly 310 164 319 155 318 148 313 142 295 140 298 153 288 149 282 142 277 161 295 158 [[Latvija]]
poly 288 180 295 184 301 184 309 178 307 170 312 168 308 162 294 157 279 161 279 174 289 174 [[Litva]]
poly 300 198 294 182 290 180 270 183 265 184 264 179 250 182 248 186 238 190 238 197 234 199 239 203 241 223 249 225 251 229 255 226 261 230 265 232 268 235 270 237 273 235 276 240 281 237 283 237 289 236 296 242 297 239 297 234 301 223 305 222 304 217 301 214 296 201 [[Poljska]]
poly 254 250 257 245 261 244 269 236 272 235 276 240 279 238 289 235 297 243 274 250 269 253 269 257 259 254 [[Slovaška]]
poly 299 251 291 245 270 252 269 257 258 252 249 268 254 271 260 279 268 278 275 274 290 272 294 258 [[Madžarska]]
poly 355 291 354 280 361 274 355 269 349 272 346 270 343 259 332 248 330 243 328 242 324 247 314 250 312 248 301 250 294 255 292 265 288 271 282 274 288 281 293 284 293 288 296 290 302 287 301 291 308 294 308 297 317 297 322 297 329 295 339 287 347 288 [[Romunija]]
poly 309 327 312 322 309 318 305 316 305 310 308 305 302 298 304 294 309 295 310 298 328 297 340 287 354 291 350 297 352 301 348 304 355 309 348 314 347 311 340 316 339 317 339 321 329 324 323 321 316 325 [[Bolgarija]]
poly 308 383 305 376 306 374 293 368 294 359 289 351 289 344 294 339 295 333 301 332 304 328 310 326 317 326 322 322 329 325 340 321 340 316 342 319 340 328 328 329 320 331 325 335 339 340 336 342 348 344 350 348 347 358 344 353 348 352 349 348 343 347 345 344 334 341 335 338 328 335 317 341 313 337 311 342 320 350 332 359 339 365 358 359 340 377 331 380 335 376 337 378 342 373 340 370 345 372 353 362 337 366 328 363 327 367 320 367 326 372 319 374 320 382 334 393 355 393 372 372 372 378 368 383 368 377 364 384 365 390 361 387 355 396 340 400 339 395 329 397 329 393 332 392 320 380 314 384 311 378 [[Grčija]]
poly 419 384 415 381 421 378 421 373 428 371 435 365 430 374 434 376 424 383 [[Ciper]]
poly 236 248 224 238 221 231 225 227 236 221 240 220 249 225 254 226 260 231 266 230 267 236 261 243 249 245 244 243 [[Češka]]
poly 198 263 201 257 204 260 207 258 213 260 224 255 233 248 238 248 241 244 245 244 248 246 255 246 253 250 256 254 250 265 249 268 238 272 229 271 220 268 218 263 210 264 208 266 [[Avstria]]
poly 249 267 253 273 242 279 244 284 236 282 230 281 227 277 229 271 238 272 [[Slovenija]]
poly 179 298 180 293 174 292 176 287 173 283 178 282 178 278 176 275 181 274 185 273 189 269 189 273 195 273 197 269 199 272 204 269 207 267 210 265 218 263 220 269 230 271 226 281 219 283 222 289 219 290 220 297 231 304 236 319 247 323 253 325 250 327 274 341 273 349 269 341 260 341 257 348 262 355 261 358 257 360 257 364 251 371 248 369 244 377 244 378 244 386 237 386 237 383 230 381 222 375 219 376 219 370 226 368 238 370 245 367 250 365 253 358 248 346 246 347 241 342 241 341 237 340 234 336 230 332 224 331 184 357 181 355 183 343 182 333 185 333 190 329 193 330 196 339 194 340 193 352 224 331 211 317 209 317 203 309 204 308 202 298 190 292 184 297 [[Italija]]
rect 224 394 251 405 [[Malta]]
poly 14 333 21 334 24 337 27 339 29 333 36 329 33 325 40 319 39 311 43 312 49 298 57 295 54 292 55 289 43 284 42 281 39 280 36 291 36 292 19 313 24 314 20 317 23 318 19 324 19 327 [[Portugalska]]
poly 41 358 38 355 35 355 37 345 32 338 28 338 29 333 37 329 33 326 39 319 39 311 42 312 49 300 56 295 55 292 54 290 43 283 39 280 42 270 39 269 45 266 50 268 51 264 58 266 69 274 71 272 80 279 89 280 95 283 99 287 102 287 114 299 119 301 120 298 124 301 124 304 127 305 135 308 140 309 140 314 145 339 140 337 133 343 126 339 116 349 113 342 120 345 128 337 132 335 136 338 143 335 139 312 136 316 131 317 128 317 114 320 116 322 104 331 100 338 106 345 98 346 92 353 92 356 85 354 76 361 73 357 71 361 66 357 53 354 53 357 46 355 [[Španija]]
poly 100 286 111 297 118 300 119 298 126 302 128 302 128 305 139 307 140 301 144 298 152 296 155 300 157 298 165 304 169 305 189 328 195 318 195 306 192 312 188 311 187 327 170 305 178 298 180 294 173 292 176 288 174 284 179 281 176 276 179 272 175 266 170 267 175 262 180 258 178 255 182 256 186 244 190 240 178 234 173 232 169 227 169 225 165 225 162 220 157 216 155 212 151 212 147 218 142 222 137 221 137 224 133 223 125 220 121 218 124 225 121 230 113 227 111 223 107 224 101 223 97 223 97 232 109 241 111 251 115 258 107 284 [[Francija]]
poly 202 178 209 178 211 181 218 182 216 185 218 187 231 181 235 184 231 187 238 189 238 197 235 201 238 203 240 222 236 220 234 224 223 228 221 230 224 238 232 247 224 255 217 258 211 259 207 257 203 261 199 256 189 255 183 256 185 244 190 241 181 235 178 224 181 214 180 207 185 201 190 195 192 187 197 187 199 189 202 186 [[Nemčija]]
poly 177 225 174 229 172 235 180 237 180 229 [[Luksemburg]]
poly 155 210 157 220 166 225 175 232 173 226 178 225 177 215 171 210 164 212 160 209 [[Belgija]]
poly 191 188 178 189 162 209 167 209 171 207 170 210 179 215 180 207 188 204 184 200 188 198 [[Nizozemska]]
poly 201 177 209 177 222 181 228 176 227 159 219 170 221 177 216 175 214 163 218 158 215 143 202 157 [[Danska]]
poly 96 205 102 206 108 204 111 207 114 204 120 205 123 208 134 209 137 208 141 210 150 205 146 204 154 197 156 191 151 188 145 188 149 183 142 163 142 156 139 149 134 147 141 145 149 132 136 130 144 123 157 113 163 103 157 107 158 113 147 121 143 117 140 119 133 119 124 130 123 124 128 118 122 118 115 129 123 124 121 132 115 149 105 146 105 149 100 156 103 157 109 164 118 160 113 150 118 145 119 152 124 150 119 156 124 159 132 158 128 164 127 173 118 173 114 181 119 179 117 183 113 187 107 187 108 190 113 192 118 196 123 197 118 198 113 197 109 199 [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]
poly 102 181 92 179 82 181 79 179 75 173 78 168 89 162 84 159 89 151 98 154 100 153 97 150 104 146 109 147 100 156 108 166 106 174 103 177 [[Irska]]
desc bottom-left
</imagemap>
Evropska unija zavzema 28 držav članic in ozemlje veliko 4.336.790&nbsp;km² s 501 milijonom prebivalcev (ocena [[2010]]). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav.
 
[[23. julij]]a [[1952]] je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi:
 
{| class="wikitable"
! width=12%|Datum
! Zgodovina članstva držav
! Članic
|-
|valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] || [[Belgija]], [[Francija]], [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], ustanovne članice
|6
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] || [[Danska]], [[Irska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|9
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] || [[Grčija]]
|10
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] || [[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]]
|10
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] || [[Portugalska]], [[Španija]]
|12
|-
|valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] || [[Nemška demokratična republika]] pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]]
|12
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] || [[Avstrija]], [[Finska]], [[Švedska]]
|15
|-
|valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] || [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Slovaška]], [[Slovenija]]
|25
|-
|valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] || [[Bolgarija]], [[Romunija]]
|27
|-
|valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] || [[Hrvaška]]
|28
|}
 
'''Opombe:'''
* [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a.
* Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]).
 
== Širitev Evropske unije ==
Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so:
 
=== Evropska konferenca ===
Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti.
 
=== Pristopni proces ===
Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]] [[Malta|, Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]] Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure.
 
==== Pristopna pogajanja ====
Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU.
Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih.
 
==== Poglobljena predpristopna strategija ====
Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir.
 
===== Evropski pridružitveni sporazum =====
Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996.
 
===== Pristopno partnerstvo =====
To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]].
 
===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda =====
[[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku.
 
=== Agenda 2000 ===
[[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006.
 
=== Redna poročila evropske komisije ===
[[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta.
 
=== Širitvena strategija ===
Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje.
 
== Jeziki Evropske unije ==
Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]]
 
== Izstop članice ==
Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[Grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[Brexit]].
 
== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}
 
== Glej tudi ==
* [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e)
* [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]]
* [[Združene države Evrope]]
* [[Jadranska listina]]
* [[Evropska centralna banka]]- [[ECB]]
* [[Evropska bančna federacija]]- [[EBF]]
* [[Demokratični deficit v Evropski uniji]]
* [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]]
* [[Evropski socialni sklad]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|European Union|Evropska unija}}
* [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije]
* https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah)
* [http://www.euronews.net EU - TV novice/v-en ]
* Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]
* Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/]
* http://www.evropska-unija.si/
* http://evropa.gov.si/
* http://www.coe.si/
* http://europa.eu/
* [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu]
* [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU]
* [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU]
* http://www.youtube.com/user/eutube
 
{{Članice EU in kandidatke}}