Sikuli: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popravek |
m →Jazik: tn, np |
||
Vrstica 18:
Sredi 5. stoletja pr. n. št. je sikulskemu voditelju [[Ducetij]]u uspelo ustanoviti sikulsko državo, nasprotnico Sirakuz. V državo je bilo vključenih več mest v osrednji in južni Siciliji. Po nekaj letih neodvisnosti so Grki leta 450 pr. n. št. porazili njegovo vojsko. Deset let kasneje je Ducetij umrl. Brez njegove karizme se je gibanje za neodvisnost sesulo in Sikuli so pod vplivom helenistične kulture postopoma izgubili svojo prepoznavnost. [[Tukidid]] je pozimi leta 426/425 med obleganjem Sirakuz med atenskimi zavezniki opazil tudi Sikule, ki so bili sprva zaveznki Sirakuz, potem pa so je jim zaradi stroge oblasti uprli.<ref>Tukidid, 3.103.1.</ref> Sikuli in druga sicilska ljudstva so razen v Tukididovih spisih omenjeni tudi v raztresenih odlomkih drugih picev, na primer [[Helanik z Lesbosa|Helanika z Lesbosa ]] in [[Antioh iz Sirakuze|Antioha iz Sirakuze]].
==
{{Infopolje Jezik
|name=Sikulščina
Vrstica 49:
:'''levopomanatesemaidarnakeibureitamomiaetiurela'''
Najboljši dokaz, da je bil sikulski jezik indoevropski, je glagolska oblika ''pibe'' (''pij'') za drugo osebo ednine, ki je analogna [[Latinščina|latinski]] obliki ''bibe'', sanskrtskemu ''piba'' itd.<ref> Fortson, Benjamin W. IV (2009). ''Indo-European Language and Culture''. Malden/Oxford: Wiley-Blackwell. str. 469. ISBN 978-1-4051-8895-1.</ref> Pripadnosti [[Italski jeziki|italski]] veji jezikov, morda celo latino-faliskanski, se ne da povsem izključiti. Varro trdi, da je bila sikulščina tesno povezana z latinščino, saj nekatere besede zvenijo podobno in imajo celo enak pomen, na primer ''oncia'', ''lytra'', ''moeton'' (lat. ''mutuum'').<ref> Varro. ''De Lingua Latina V''. str. 105 in 179.</ref>
==Sklici==
| |||