Federico García Lorca: Razlika med redakcijama

V Španijo se je vrnil leta 1930 ob padcu diktatorstva [[Primo de Rivera|Prima de Rivere]] in ponovni ustanovitvi [[Španska Republika|Španske Republike]]. Leta 1931 je bil Garcíi Lorci dodeljen naziv direktorja univerzitetne študentske gledališke skupine, Teatro Universitario la Barraca («Baraka«). Skupino je ustanovilo Ministrstvo za šolstvo Druge Republike. Njihova naloga je bila potovati po najbolj odročnih podeželjskih predeliš Španije z namenom predstaviti publiki radikalne moderne interpretacija klasičnega španskega gledališča. Lorca je v tem gledališču tudi igral. Med turnejo z gledališčem La Barraca je napisal svoje tri najbolj znane igre, 'podeželsko trilogijo' ''Bodas de sangre'' (Krvna poroka), ''Yerma'' (Pusta) in ''La casa de Bernarda Alba'' (Hiša Bernarde Alba). Svoje teorije o umetniškem ustvarjanju in nastopanju je Lorca povzel na znanem predavanju z naslovom ''Igra in teorija Duene''. To predavanje je imel prvič v [[Buenos Aires]]u in Havani leta 1933. V predavanju je utemeljil, da velika umetnost temelji na živem zavedanju smrti, povezavi z narodno zemljo in priznavanju omejitev razuma. La Barraca je prva zaigrala Lorcove igre 'podeželske trilogije'. S prihodom nove vlade leta 1934, so bili dohodki La Barrace razpolovljeni in njen zadnji nastop je bil Aprila 1936.

 

Ko se je leta 1936 razplamtela vojna, je García Lorca zapustil Madrid in šel v Granado, čeprav se je zavedal, da je skoraj gotovo namenjen proti svoji smrti. Granada je namreč slovela po najbolj konzervativni oligarhiji v Andaluziji. García Lorca in njegov svak, ki je bil socialistični major, sta bila kmalu aretirana. Lorca je bil usmrčen [[19. avgust]]a [[1936]] in vržen v neoznačen grob nekje med krajema Víznar in Alfacar blizu Granade. Še vedno obstaja velika polemika o motivih (vključeni so tudi osebni, nepolitični motivi) in podrobnostih njegove smrti.