Nadškofija Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
+ Rožman, Vovk |
||
Vrstica 70:
== Zgodovina ==
Ljubljansko škofijo je 6. decembra 1461 ustanovil cesar [[Friderik III.]] (1415 - 1493). [[Papež Pij II.]] (1458 - 1464) je ustanovitev potrdil 6. septembra 1462. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem [[Stolni kapitelj|stolnem kapitlju]]. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. V času reform cesarja [[Jožef II.|Jožefa II.]] je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V tistem
=== 20. stoletje ===
Od leta 1919, ko je bila ustanovljena [[Univerza v Ljubljani]], je ljubljanski škof hkrati bil tudi [[veliki kancler]] [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete]]. Prvi kancler je tako postal [[Anton Bonaventura Jeglič]]. Njegov naslednik [[Gregorij Rožman]] je škofijo vodil v času Kraljevine Jugoslavije. Leta 1941, takoj ob začetku druge svetovne vojne, je določil vrsto generalnih vikarjev, ki bi vodili škofijo v primeru, ''če se njemu kaj pripeti, ko v moderni vojski nihče ne ve, kaj lahko od koderkoli in zlasti iz zraka prileti''. Nekateri kandidati so se sicer odpovedali tej službi zaradi starosti ali bolezni. Zadnji na seznamu je bil kot najmlajši kanonik imenovan [[Anton Vovk]]. V času okupacije jih je nekaj pomrlo, nekaj pa jih je ob koncu vojske pobegnilo. 5. maja 1945, na dan svojega bega v tujino, je škof še zadnjič sklical konzistorij in potrdil vrstni red vikarjev iz leta 1941. Na mesto umrlih je dodatno imenoval dekana [[Franc Kimovec|Franca Kimovca]]. Prvi generalni vikar je po njegovem odhodu postal [[Ignacij Nadrah]], vendar je bil že 14. junija 1945 aretiran. Krmilo škofije bi moral za njim prevzeti Kimovec, ki pa je zaradi bolezni podal izjavo, da za to mesto ni primeren. Tako je 15. junija na seji kapitlja postal generalni vikar Anton Vovk.<ref>Anton Vovk, ''V spomin in opomin'', Družina, Ljubljana 2003, strani 59, 362, 471.</ref><ref>[http://www.zaveza.si/skof-gregorij-rozman/ Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman], Zaveza.si, pridobljeno 11. februar 2019.</ref> Gregorij Rožman je še naprej ''de iure'' ostal rezidencialni škof, saj je Sveti sedež zavrnil možnost imenovanja novega škofa. Leta 1946, ko je bila škofija brez škofa, je na Vovkovo povabilo prišel v pomoč zagrebški pomožni škof [[Josip Lach]], ki je v stolnici opravil velikonočne obrede ter birmoval po župnijah.<ref>''V spomin in opomin'', stran 65.</ref> [[Papež Pij XII.]] je nato 15. septembra tega leta Vovka imenoval za pomožnega škofa, čemur je 1. decembra sledilo tudi njegovo škofovsko posvečenje.
V naslednjih letih je Vovk poleg rednega dela na škofiji reševal tudi birokratske zadeve s Cerkvi nenaklonjeno oblastjo v Ljubljani – od dovoljenj za poučevanje verouka, tiskanje glasil, prošenj za izpustitev zaprtih duhovnikov, prošenj za obnavljanje cerkva in župnišč, prijavljanje shodov in birm. Poleg tega je [[Uprava državne varnosti]] večkrat preiskovala škofijska poslopja in odnašala dokumente škofijskega arhiva. Tudi Vovka samega so redno pod pritiski zasliševali. To stanje se je zaostrovalo vse do 20. januarja 1952, ko so Vovka na Železniški postaji Novo mesto polili z bencinom in [[Zažig Antona Vovka|zažgali]]. Po zgražanju v svetovnih medijih se je stanje v naslednjih letih nekoliko umirilo. Po smrti škofa Rožmana (16. novembra 1959) je bil Vovk uradno imenovan za škofa ordinarija.
Nova sprememba za škofijo je nastopila 22. decembra 1961, ko je [[papež Janez XXIII.]] ob 500. letnici obstoja škofijo povzdignil v nadškofijo, Antona Vovka pa imenoval za nadškofa. Vovk je leta 1963 umrl, nasledil pa ga je [[Jožef Pogačnik]]. [[Papež Pavel VI.]] je nato 22. novembra 1968 nadškofijo določil še za sedež [[Metropolija|metropolije]]. Edina [[sufraganska škofija]] je postala [[Nadškofija Maribor|Škofija Maribor]], dokler se ji ni 10. oktobra 1977 z razločitvijo tržaško-koprske škofije pridružila še [[Škofija Koper]].<ref>[[France Martin Dolinar]], [[Jože Škofljanec]], ''Slovenija v papeških listinah'', Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1996, stran 189, {{Cobiss|ID=59794432}}.</ref>
Na ozemlju ljubljanske škofije je bila ob spremembi cerkvene ureditve v Sloveniji 7. aprila 2006 ustanovljena nova [[Škofija Novo mesto]] in skupaj s [[Škofija Koper|koprsko škofijo]] vključena v Ljubljansko metropolijo. Tega dne je tudi Škofija Maribor postala nadškofija in metropolija, zato je bilo njeno ozemlje skupaj z obema novoustanovljenima sufraganskima škofijama (Celje in Murska Sobota) izločeno iz Ljubljanske metropolije.
== Nadškofijska kurija ==
* Ordinariat
* Pastoralna služba
** Tajništvo pastoralne
** Škofijski urad za družino
** Škofijski katehetski urad
Vrstica 90 ⟶ 97:
== Viri ==
{{Opombe}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane]]
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
Vrstica 107 ⟶ 116:
{{RKC_SLO}}
{{SLO pokrajine}}
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Nadškofija Ljubljana| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Sloveniji]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta
[[Kategorija:Metropolija Ljubljana]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Ljubljani]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||