Sikuli: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: 350px|thumb| Karta predhelenske Sicilije '''Sikuli''' (latinsko Siculi, starogrško...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
Zgodovina
Vrstica 2:
 
'''Sikuli''' ([[Latinščina|latinsko]] Siculi, [[Stara grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Σικελοί}} Sikeloi) so bili italsko pleme, v [[Železna doba|železni dobi]] naseljeno v vzhodni [[Sicilija|Siciliji]]. Njihovi zahodni sosedje so bili [[Sikani]]. Po Sikulih je v zgodnji antiki dobila ime Sicilija, ki se je kmalu zatem zlila s kulturo [[Magna Graecia|Magnae Graeciae]].
 
==Zgodovina==
Arheološka izkopavanja so dokazala, da je imela v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] na Siciliji nekaj vpliva [[Mikenska doba|mikenska kultura]]. Najstarejša pisna omemba Sikulov je v [[Homer]]jevi ''[[Odiseja|Odiseji]]''<ref>Fox. ''Travelling Heroes in the Epic Age of Homer'', 2008. str. 115.</ref>
 
Sikuli in Sikani iz železne dobe so bili morda [[Iliri|ilirsko]] ljudstvo, ki je, skupaj z [[Mesapi]], tvorilo domorodno predindoevropsko sredozemsko prebivalstvo.<ref>Fine, John (1985). ''The ancient Greeks: a critical history''. Harvard University Press. str. 72. ISBN 0674033140.</ref> [[Tukidid]]<ref>Tukidid. Vi, 2.4-6.</ref> in drugi klasični pisci so poznali izročilo, da so Sikuli nekoč prebivali v centralni [[Apeninski polotok|Italiji]] vzhodno in celo severno od [[Rim]]a.<ref>Servius. ''Komentarji Aeneide'' VII.795; [[Dionizij iz Halikarnasa]], 9.22.</ref> Od tam so jih na Sicilijo pregnala umbrijska in sabejska plemena. Njhova družbena ureditev je bila plemenska, gospodarstvo pa je temeljio predvsem na poljedelstvu. Po [[Diodor Sicilski|Diodorju Sicilskemu]]<ref> Diodorus Siculus V.6.3-4.</ref> so po nizu konfliktov s Sikani za mejo med njihovima ozemljema določili reko Salso.
 
Zdaj se domneva, da so se Sikuli priselili kasneje, da so v bronasti dobi na Siciliji uvedli rabo [[Železo|železa]] in s seboj pripeljali udomačene konje. Njihov prihod na Sicilijo je datiran v zgodnje 1. tisočletje pr. n. št. Nekaj dokazov, ki temeljijo na imenu Šekelešev, enem od [[Ljudstva z morja|Ljudstev z morja]], omenjenem na [[Veliki karnaški napis|Velikem karnaškem napisu]] (pozno 13. Stoletje pr. n. št.), kaže, da se njihov etnonim lahko datira v železno dobo.
 
Najbolj znana sikulska [[nekropola]] je v Pantalici pri [[Sirakuze|Sirakuzah]]. Druga največja je nekropola Cassibile pri Notu. Grobnice elite imajo obliko pečice (''a forno''), povzete po čebeljih panjih.
 
Glavna sikulska mesta so bila Agirum (Agira), Centirupa ali Centiripe (Centorbi, ki se zdaj ponovno imenuje Centitupe), Henna (kasneje Castrogiovanni, kar je popačenka imena Castrum Hennae iz arabskega Qasr-janni, od leta 1920 ponovno Enna, in tri naselja: Hybla Major, imenovana Geleatis ali Gereatis, na reki Simetus, Hybla Minor na vzhodni obali Sicilije severno od Sirakuz, morda nekdanja [[Dorci|dorska]] kolonija Hyblaean Megara, in Hybla Heraea na jugu Sicilije.
 
S prihodom grških kolonistov Halkidijcev, ki so bili v dobrih odnosih s Sikuli, in Dorcev, ki niso bili,<ref> Sjöqvist, Erik (1973). ''Sicily and the Greeks: Studies in the Interrelationship between the Indigenous Populations and the Greek Colonists''. Jerome Lectures. Ann Arbor: University of Michigan Press. ISBN 0-472-08795-9.</ref> in naraščajočim vplivom grške civilizacije, so bili Sikuli prisiljeni umakniti se iz najbolj naprednih obalnih mest v notranjost otoka. Šestdeset kilometrov od obale [[Jonsko morje|Jonskega morja]] so Sikuli in Grki v Morgantini živeli v takšnem sožitju, da zgodovinarji niso vedeli, ali je bila Morgantina grški [[Polis|polis]] ali sikulsko mesto. Grške dobrine, predvsem lončenina, s katerimi se je trgovalo po naravnih poteh, so opazno vplivale na načrtovanje sikulskih mest.
 
Sredi 5. stoletja pr. n. št. je sikulskemu voditelju [[Ducetij]]u uspelo ustanoviti sikulsko državo, nasprotnico Sirakuz. V državo je bilo vključenih več mest v osrednji in južni Siciliji. Po nekaj letih neodvisnosti so Grki leta 450 pr. n. št. porazili njegovo vojsko. Deset let kasneje je Ducetij umrl. Brez njegove karizme se je gibanje za neodvisnost sesulo in Sikuli so pod vplivom helenistične kulture postopoma izgubili svojo prepoznavnost. [[Tukidid]] je pozimi leta 426/425 med obleganjem Sirakuz med atenskimi zavezniki opazil tudi Sikule, ki so bili sprva zaveznki Sirakuz, potem pa so je jim zaradi stroge oblasti uprli.<ref>Tukidid, 3.103.1.</ref> Sikuli in druga sicilska ljudstva so razen v Tukididovih spisih omenjeni tudi v raztresenih odlomkih drugih picev, na primer Helenika z Lesbosa in Antioha Sirakuškega.
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
 
{{Normativna kontrola}}