Verona: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{Infobox World Heritage Site|child=yes}}
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 120:
Današnja zgradba je tretja te vrste, zgrajena med letoma 1123-1135 in je tipična romanska. Fasada dominira velikemu trgu in ima lep 72 m visok [[zvonik]] (zgrajen med 1045 in 1173), ki ga omenja Dante v Canto 18 v Vicah v [[Božanska komedija|Božanski komediji]], na levi strani pa obrambni stolp. Cerkev ima v tlorisu obliko latinskega križa in je triladijska. Fasada je tipična za romanske zgradbe - vodoravne plasti svetlega tufa in temne opeke. Rožnat veronski kamen daje topel zlat sijaj in zadržana linija stebrov, stolpcev, vencev in galerija dvojnih oken na fasadi izraža harmonično eleganco. Velika okenska [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]] je izvedena kot ''Kolo sreče'' (Brolototo, 1217-1225). Portalni baldahin podpirata dva stebra s stiliziranima levoma (mojster Nicolo, 1138). V prekladi nad portalom so izklesani meseci v letu, v luneti je portret svetega Zena in meščanov, v [[friz]]u pa scene iz svetnikovega življenja. Vsaka stran na vratih je okrašena z 18 bas-[[Relief (umetnost)|relief]]nimi ploščami svetopisemskih prizorov (leva stran iz Nove zaveze - konec 11.st.-začetek 12. st., desna iz Stare zaveze - druga polovica 12. st.), notranji deli bronastih vrat imajo 48 primitivnih, a odločnih biblijskih upodobitev iz življenja svetega Zena. Pomen nekaterih prizorov je neznan, vendar gre za izredno živahno, barbarsko energijo likov, ki je odlična mešanica tradicionalnih in otonskih vplivov. Levo krilo je iz leta 1030, desno je 100 let mlajše. Na obeh straneh vrat so marmorne plošče iz leta 1140 na katerih je upodobljeno Kristusovo življenje na levi, na desni pa zgodovina stvarjenja.
 
Notranjost cerkve je razdeljena na spodnjo cerkev, ki obsega približno 2/3 strukture in zgornjo cerkev, ki zaseda preostanek. Stene so prekrite s freskami iz 12. in 15. stoletja. Strop glavne ladje je lesen, grajen kot ladijski gredelj in je veličasten primer stropa takega tipa. [[Prezbiterij]] je dvignjen nad nivo glavne ladje, dostopen po stopnicah in leži nad grobnico. Ograja med korom in osrednjim delom ladje imenovan ''Lettner'', je okrašena s kipi [[Kristus]]a in [[Apostol|apostolov]] (začetek 13. st.), oltar je delo Francesca Torbida, na oltarju je [[triptih]] [[Andrea MategnaMantegna|Andrea Mantegne]] iz 15. stoletja, ki prikazuje ''Marijo z detetom, sveto Ano, svetim Zenom, svetim Sebastjanom in svetim Krištofom''. Le zgornji sliki so original, ostalo so leta 1797 odnesli Francozi in nikoli vrnil. Razpelo je delo Lorenza Veneziana, porfirni kelih je vzet iz rimskega kopališča in osmerokotna krstilnica iz 13. stoletja so poleg oltarja, najpomembnejša dela v cerkvi. Na Visokem oltarju so [[sarkofag]]i veronskih škofov Sv. Lupicinus, Lucillus in Crescentianus. Na levi strani [[Apsida|apsid]]e, nad vhodom v [[Zakristija|zakristij]]o, je prizor ''Križanja'' šole Altichiero, v mali levi apsidi je rdeč marmorni kip svetega Zena iz 12. stoletja.
 
Obokana [[kripta]] podprta z 49 stebri v osmih vrstah, ki so posledica rekonstrukcij cerkve, vsebuje grobnico svetega Zena, prvega škofa v Veroni ter grobnice več drugih svetnikov. Na vhodnih lokih so izklesane dekoracije s fantazijskimi in pošastnimi živalmi lokalnega kiparja Adamina da San Giorgia. Kripta je bila obnovljena v 13. in 16. stoletju.