Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji: razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
V [[Protireformacija|protireformacijski]] dobi so [[Habsburžani]] ter [[Rimskokatoliška cerkev]] protestantsko cerkev na Slovenskem popolnoma zatrli. Le na [[Madžarska|Ogrskem]], kateri so pripadale tudi slovensko govoreča območja kot [[Slovenska okroglina]] ([[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]]), je slovenska evangeličanska cerkev zmogla preživeti v dveh cerkvenih občinah, [[Šurd]] in [[Čobin]].
 
Na območju Prekmurja so v protireformacijski dobi magnati klonili pod pritiski in zamnejali strani. Skupaj z njimi (Nadasdy-ji, Szechy-ji in še nekaterimi plemiškimi družinami) so se v katolištvo spreobnili tudi njihovi podložniki. Kljub temu so prapor okoli katerega so se zbirali še preostali protestanti predstavljale nekatere ostale nižje in srednje plemiške rodbine kot petrovski Henclini, veliko-bakovskisebeborski [[Rodbina Berke|Berkeji]], kuštanovski Panker-ji, itdkukeški Kerčmarj, itd.. Protestantski Hencliniplemiči so kar nekajkrat preprečili zaseg protestantskih cerkva, dokler niso leta 1733 županijske oblasti zahtevale posredovanja nemških vojakov. Za plemiče je še vedno veljalo načelo ''Cuius regio, eius religio'' - vigarčigar zemlja, tega vera. Po drugi strani pa so se bili podložniki prisiljeni prilagajati religiji svojih zemljiških gospodov. HencliniBogoslužja so izumrli,bila takov datem soobdobju kasneje,omejena odna izdajet.i. [[Tolerančniartikularne ediktkraje (1781)|tolerančnegakot sta patentabila [[Čobin]] letain 1783[[Šurd]], pakje doje začetka 20. stoletja na prekmurske evamgeličane najbolj vplivali predstavniki rodbine Berke.deloval [[Štefan Küzmič]] [[ogrski Slovenci|ogrskoslovenski]] pastir in pisatelj, ki je [[1771]] izdal prevod Nove zaveze v [[prekmurščina|prekmurščini]] ''([[Nouvi Zákon]]).'' Evangeličanska cerkev še danes deloma uporabiuporablja prekmurski jezik v liturgiji. Takoj po izdaji [[Tolerančni edikt (1781)|tolerančnega patenta]] leta 1783 so bile v Prekmurju ustanovljene prve tri cerkvene občine: Puconci, Križevci in Hodoš. V Puconcih je bila [[12. oktober|12. oktobra]] [[1783]] opravljena prva božja služba, ki jo je opravil [[Miháo Bakoš|Mihael Bakoš]], prvi križevski duhovnik. Velike zasluge pri ustanavljanju evangeličanski cerkva v Prekmurju ima prekmurski odvetnik [[Franc Novak (odvetnik)|Franc pl. Novak]]. Verniki so v zgodnjem obdobju za svoje duhovnike radi izbirali predstavnike lokalnih plemiških družin, ki so bili zaradi svojega stanu obvarovani pred preganjanjem. Te družine, ki so se udejstvovale v evangeličanski cerkvi so bile družine [[Bačič]], [[Rodbina Berke|Berke]] in [[Smodiš]].
 
V 19. stoletju so nemško govoreči protestantski priseljenci ustanovili nove evangeličanske cerkvene občine v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Celje|Celju]] ter v [[Maribor]]u. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] evangeličanske dejavnosti v teh mestih niso bile možne. Šele v petdesetih letih so [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti dovolile ponovno otvoritev cerkva v Ljubljani ter v Mariboru. Danes so tamkajšnji evangeličani večinoma priseljenci iz Prekmurja ter njihovi potomci.
928

urejanj