Kombuča: Razlika med redakcijama

'''Kombuča''' je oblika simbioze ocetno kislinskih [[bakterije|bakterij]] in ene ali več [[kvasovke|kvasovk]] v celulozni membrani. Podobna je [[kisova matica|kisovi matici]], plava na vrhu tekočine in zavzema obliko posode v kateri se nahaja, izgleda kot sivkasto bela palačinka, na otip je usnjasta in neelastična, debelina je odvisna od tega kako dolgo se razvija in kako kisla je čajna vsebina.<ref name="članek1članek3">{{navedi splet |url=http://enweb.wikipediabf.orguni-lj.si/wikizt/Kombucha bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf|title=angleškaAntonija wikipedijaZAJC, Janja ZORKO, Špela ZORMAN, Peter Raspor, Maja Paš (mentorja): BIOTEHNOLOŠKA PROIZVODNJA KOMBUČE, seminarska naloga, Ljubljana, 2003}}</ref> Ko je zrelejša spremeni barvo v rjav odtenek in na to pa vplivajo tudi hranila iz čaja.<ref name="članek2">{{navedi splet |url=http://www.kombuchahome.com/ |title=www.kombuchahome.com/}}</ref>

Uporabe napitka iz kombuče naj bi izvirala od 200 let pred našim štetjem na Daljnem vzhodu (predvsem Kitajska, tudi Japonska). Iz njega so pripravljali tako imenovani »Božji čaj« ali »eliksir življenja« ali »čaj nesmrtnosti« in verjeli, da ima čarobno moč ter omogoča večno življenje. <ref name="članek1"/> Ime kombuča oziroma kombuša ali kombu-čaj se naj bi imenovala po korejskem zdravniku Kombu. Z njim naj bi ozdravil prebavne motnje takratnega japonskega cesarja Imperiorja. Konec 19. stoletja so napitek pripravljali tudi v Rusiji, od koder je desetletja kasneje prišel tudi v Evropo. <ref name="članek3"/>

[[sladkorji]] (glukoza,fruktoza, saharoza), organske kisline (ocetna, glukonska, citronska, mlečna, butirna, maleinska in oksalna kislina), [[etanol]], [[encimi]], [[vitamini]] B kompleksa, [[aminokisline]], [[glicerol]] in [[polifenoli]].<ref name="članek1"/>

Med fermentacijskim procesom se [[pH]] napitka znižuje, kar je posledica naraščanja vsebnosti organskih kislin.<ref name="članek3"/> Kombuča čaj običajno vsebuje manj kot 0,5% alkohola in to jo uvršča med nealkoholne pijače. <ref name="članek1"/>

Kislost in šibek alkoholni element kombuče omogoča odpornost pri morebitni [[kontaminacija|kontaminaciji]] s pogostimi letečimi bakterijskimi [[spore|sporami]] v zraku. Prav tako so bakterije in [[plesni]] v kulturi kombuče sposobne proizvajati antimikrobne zaščitne molekule.<ref name="članek1"/>

Objavljenih je malo zanesljivih in objektivnih raziskav o ugodnih vplivih kombuče na zdravje. Proizvajalci kombuče trdijo <ref name="članek1"/>,<ref name="članek2"/> da kombuča:

Kot velja za vsa živila je pomembna previdnost pri pripravi in shranjevanju, da se s tem prepreči onesnaženje. Pozorni moramo biti na čistočo rok, pripomočkov in okolja, ustrezno temperaturo in ustrezen čas fermentacije. <ref name="članek1"/>

Ker s časom fermentacije čaj postaja vse bolj kisel, se pojavlja nevarnost izluževanja potencialno nevarnih snovi iz fermentacijske posode. Zato je najbolj priporočljivo uporabljati steklene vsebnike, lahko tudi nerjaveče posode, ki ne vsebujejo svinca, lesene ali lakirane glinene sklede. <ref name="članek1"/> Pri pripravi oziroma pri fermentaciji mora napitek imeti dostop do zraka, zato je pokrit z bombažno krpo, da diha in hkrati onemogoča kontaminacije.<ref name="članek2"/>

Možnost kontaminacije je sicer manjša kot pri drugih živilih, ker med pripravo kombučinega čaja nastajajo kisle organske kisline in [[antibiotik|antibiotične]] snovi, ki zavirajo rast kontaminantov. Če se kultura kontaminira, so to najverjetneje plesni, ki so pogosto zelene, modre, ali črne barve in tako sestavino je potrebno zavreči.<ref name="članek1"/>

Razen razvoja plesni je zelo malo znanih podatkov o neželenih učinkih in toksičnosti kombučinega čaja. <ref name="članek2"/> Večinoma se pojavljajo v osamljenih primerih.<ref name="članek1"/> Obstaja možnost poškodbe jeter, pri ljudeh, ki čaj uživajo vsak dan.<ref name="članek2"/> Kislost pijače lahko vpliva na proizvajanje želodčne kisline ali spreminjanje mikroflore v prebavnem traktu.<ref name="članek1"/> V primerunekaterih primerih, ko ljudje s pitjem čaja pretiravajo, se v nekaterih primerihlahko razvije akutna metabolična acidoza oziroma laktacidoza, ki se kaže kot znižanje pH vrednosti telesnih tkiv in krvi.<ref name="članek2"/> Omenjeni zaplet se verjetno pojavi tudi pri osebah, ki so imele tovrstne težave že prej. <ref name="članek1"/> Čaj naj bi bil povezan tudi z miozitisom, vnetjem mišic, ki se lahko pojavi pri okužbi ali sočasni uporabi zdravil za zniževanje lipidov v krvi. <ref name="članek2"/> Pojavile naj bi se tudi nekatere alergijske reakcije. Osebe z zdravo presnovo in imunskim sistemom lahko uporabljajo kulture kombuče, medtem, ko je pri osebah z imunosupresijo potreben zdravniški nadzor pri uporabi le te. Na tržišču se pojavljajo izdelki (kapsule in čajne vrečke), ki naj bi vsebovali suho obliko kombuče, vendar ni potrebnih zagotovil o koristnosti. <ref name="članek1"/>

Kombučin napitek dobimo in shranjujemo v čajni tekočini, da se ohrani njena vlažnost. Nekaj te tekočine nalijemo na dno čistih steklenih kozarcev in dodamo, na sobno temperaturo ohlajen, sladkan čaj. Vrsto čajev lahko kombiniramo in tako izboljšujemo okus.<ref name="članek1"/> Najpogosteje se uporabljata črni in zeleni čaj, lahko tudi sadni čaji brez kofeina.<ref name="članek3"/> Zeliščni čaji z močnimi eteričnimi olji so odsvetovani, ker lahko poškodujejo kulturo kombuče. Čaj sladkamo z veliko različnimi viri (beli ali rjavi sladkor, raztopina glukoze,fruktoza), ne uporabljamo pa surovega medu, laktoze, ksilitola ali drugih umetnih sladil. Kulturo kombuče položimo na vrh napitka, tako da plava na površini. <ref name="članek1"/> Površina kombuče ni nujno stalno vlažna in se s časom lahko tudi potopi na dno posode. Potrebno izogniti stiku kombuče s kovinami, nakitom… nakitom...<ref name="članek3"/> Posodo prekrijemo s krpo. Odložimo jo na temno mesto s sobno temperaturo (22-25˚C25 °C) za približno teden dni. Površina je tako najbolj ugodna za [[aerobni|aerobne]] mikroorganizme, na dnu posode pa se nahajajo [[anaerobni]] mikroorganizmi. Proces se nato serijsko ponavlja. <ref name="članek1"/>

== Viri in literaturaSklici ==