Onesnaženje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 109.182.251.97 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Janezdrilc
Oznaka: vrnitev
Vaše glupe napake!!!!
Vrstica 1:
{{slog|razlog=nesmiselno dodani podatki, manjkajo notranje povezave, uporaba sedanjika za pretekle dogodke}}
'''Onesnaženje''', '''onesnaževanje''' ali '''kontaminacija''' je prisotnost nezaželjenene [[snov]]izaželjene snovi ali [[delec|delcev]] v drugi snovi. Največkrat govorimo o treh vrstah kontaminacije: [[biologija|biološki]], [[kemija|kemijski]] in [[radioaktivnost|radioaktivni]]. Proces, s katerim nastaja onesnaženje, se imenuje '''onesnaževanje''' ali s tujko '''kontaminiranje'''. Onesnaženje nastopa v obliki kemičnih snovi ali energije (svetloba, hrup, toplota). Onesnažila so lahko tujki v okolju, lahko pa so stalno prisotni, o onesnaženju pa govorimo, ko njihova količina naraste nad določeno mejo. Onesnaževanje je lahko definirano kot točkovni ali pa razpršeni vir onesnaževanja. Blacksmith institute vsako leto izda seznam najbolj onesnaženih svetovnih mest. Na seznamu za leto 2007 se nahajajo Azerbajdžan, Kitajska, Indija, Peru, Rusija, Ukrajina in Zambija.<ref>[http://www.blacksmithinstitute.org/wwpp2007/finalReport2007.pdf The World's most polluted places, Blacksmith Institute - September 2007]</ref>
 
=== Starodavne kulture ===
Vrstica 6:
 
=== Zgodni zaznamki onesnaženja ===
Prvi podatki o onesnaženju so bili zapisani že med 9. in 13. stoletjem, in sicer s strani učenjakov Perzijske kulture. Dotaknili so se problema onesnaženja zraka, vode, tal ter tudi odlaganja odpadkov.<ref>L. GariKralj (2002)Edvard I je prepovedal sežiganje premoga na morju potem, "Arabicko Treatisesje onv EnvironmentalAngliji Pollutiondim uppostal toresen theproblem. EndV ofčasu theindustrijske Thirteenthrevolucije Century",je ''Environmentonesnaženje andzraka History''predstavljalo '''8'''vedno večji problem. V Londonu se je pojavil poleg tega tudi problem kakovosti pitne (4)vode, ppkar je pripeljalo do izgradnje mestne kanalizacije.<ref 475name="Pea-488souper">{{cite web|url=http://www.epa.gov/history/topics/perspect/london.htm|title=London's Historic "Pea-Soupers"|accessdate=2006-08-02|author=David Urbinato|year=1994|month=Summer|publisher=[[United States Environmental Protection Agency]]}}</ref><ref name="Deadly">{{cite web|url=http://www.pbs.org/now/science/smog.html|title=Deadly Smog|accessdate=2006-08-02|author= |last= |first= |authorlink= |coauthors= |date=2003-01-17|publisher=PBS}}</ref>
Kralj Edvard I je prepovedal sežiganje premoga na morju potem, ko je v Angliji dim postal resen problem. V času industrijske revolucije je onesnaženje zraka predstavljalo vedno večji problem. V Londonu se je pojavil poleg tega tudi problem kakovosti pitne vode, kar je pripeljalo do izgradnje mestne kanalizacije.<ref name="Pea-souper">{{cite web|url=http://www.epa.gov/history/topics/perspect/london.htm|title=London's Historic "Pea-Soupers"|accessdate=2006-08-02|author=David Urbinato|year=1994|month=Summer|publisher=[[United States Environmental Protection Agency]]}}</ref><ref name="Deadly">{{cite web|url=http://www.pbs.org/now/science/smog.html|title=Deadly Smog|accessdate=2006-08-02|author= |last= |first= |authorlink= |coauthors= |date=2003-01-17|publisher=PBS}}</ref>
 
=== Industrijska revolucija ===
Onesnaževanje kot ga poznamo danes, se je rodilo z industrijsko evolucijo. S prodorom velikih tovarn ter uporabo fosilnih goriv je bila zelo hitro poslabšana kvaliteta tako vode, zraka ter zemlje. Že leta 1881 sta prvi dve Ameriški mesti, [[Chicago]] in [[Cincinnati]] uvedli zakonodajo ki je bila za takratne čase prijazna za okolje. V začetku 20 stoletje je bil ustanovljen tudi Urad za preprečevanje onesnaževanja kot del Notranjega ministrstva. Občasno so se zaradi ekstremnega onesnaženja kriteriji Urada tudi prilagodili razmeram.<ref name="Donora">{{cite web|url=http://www.ametsoc.org/sloan/cleanair/|title=History of the Clean Air Act|accessdate=2006-02-14|author=James R. Fleming|coauthors=Bethany R. Knorr of Colby College|publisher=American Meteorological Society}}</ref>
 
=== Moderna zavest ===