Redakcija: 14:15, 2. februar 2019 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj →‎Druga okrožja: np ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:05, 3. februar 2019 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj m →‎Prestolnica ponovno združene Bavarske Novejše urejanje →
Vrstica 96: Leta 1623, med tridesetletno vojno, je München postal rezidenca [[Volilni knez\|volilnega kneza]] bavarskega vojvode [[Maksimilijan I. Bavarski\|Maksimilijan I.]], leta 1632 pa je mesto zasedel [[Gustav II. Adolf]] iz Švedske. Ko je leta 1634 in 1635 izbruhnila bubonska [[kuga]], je umrla približno tretjina prebivalstva. Pod oblastjo bavarskih volilnih knezov je bil München pomembno središče [[barok\|baročnega]] življenja, vendar je moral trpeti tudi pod [[Habsburžani\|habsburško]] okupacijo leta 1704 in 1742. Leta 1806 je mesto postalo glavno mesto novega bavarskega kraljestva, državni parlament (''Landtag'') in nova nadškofija Münchna in Freisinga. Dvajset let kasneje je bila [[Univerza v Münchnu\|univerza Landshut]] preseljena v München. V to obdobje sodijo številne najlepše mestne zgradbe, zgrajene v času prvih treh bavarskih kraljev. Še posebej [[Ludvik I. Bavarski\| \| Ludvik I.]] je z izjemnimi storitvami podaril Münchnu status središča umetnosti, privabljal številne umetnike in izboljšal mestno arhitekturno maso z velikimi bulevarji in zgradbami. Po drugi strani pa je bil [[Ludvik II. Bavarski\|Ludvik II.]], po svetu znan kot pravljični kralj, večinoma odsoten iz svoje prestolnice in se bolj osredotočal na svoje domišljijske gradove na bavarskem podeželju. Kljub temu mu je njegovo pokroviteljstvo [[Richard Wagner\|Richarda Wagnerja]] zagotovilo posthumni ugled, kot tudi njegovi gradovi, ki še vedno ustvarjajo pomemben turistični prihodek. Kasneje so leta regenta Luitpolda zaznamovala izjemna umetniška in kulturna dejavnost, ki je okrepila status kulturne sile globalnega pomena.. === Prva in druga svetovna vojna ===

München: Razlika med redakcijama