München: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano iz en wiki |
→Kultura in umetnost: dodano iz en wiki |
||
Vrstica 202:
== Kultura in umetnost ==
=== Jezik ===
Bavarsko narečje in njegova različica zahodna srednja bavaščina ali stara bavarščina (''Westmittelbairisch / Altbairisch'') se govori v Münchnu in okolici. Do avstrijske bavarščine bavarske oblasti ali lokalne vlade nimajo uradnega statusa, vendar jo SIL (''Summer Institute of Linguistics'') priznava in ima svojo kodo ISO-639.
=== Muzeji ===
[[File:Deutsches_Museum_1.JPG|thumb|Nemški muzej]]
[[File:Glyptothek,_Königsplatz,_Múnich,_Alemania02.JPG|thumb|Gliptoteka]]
[[File:Bayerisches Nationalmuseum - Muenchen - 2013.jpg|thumb|left|upright|Bavarski narodni muzej]]
[[Nemški muzej, München| Nemški muzej]] uradno ''Deutsches Museum von Meisterwerken der Naturwissenschaft und Technik'' stoji na otoku v reki Isar in je največji in eden najstarejših znanstvenih muzejev na svetu. Tri opuščene razstavne stavbe, ki so pod zaščito, so bile preurejene v hišo ''Verkehrsmuseum'', v kateri so zbirke kopenskega prometa Nemškega muzeja. Letalski razstavni center ''Flugwerft Schleissheim'' je v bližini, na posebnem ouemlju Schleissheim. Več necentraliziranih muzejev (mnogi so javne zbirke na Ludwig-Maximilians-Universität) prikazujejo razširjene državne zbirke [[paleontologija|paleontologije]], [[geologija|geologije]], [[mineralogija|mineralogije]], [[zoologija|zoologije]], [[botanika|botanike]] in [[antropologija|antropologije]].
Mesto ima več pomembnih umetniških galerij, od katerih jih je večina na območju Kunstareal, vključno z [[Stara pinakoteka, München|Alte Pinakothek]], Neue Pinakothek, Pinakothek der Moderne in Museum Brandhorst. Stara pinakoteka vsebuje zakladnico del evropskih mojstrov med 14. in 18. stoletjem. Zbirka odraža eklektične okuse Wittelsbachov več kot štiri stoletja in je razvrščena po šolah v dveh nadstropjih. Med najpomembnejšimi predstavitvami so ''Kristusov avtoportret'' [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] (1500), njegovi ''[[Štirje apostoli]]'', [[Raffaello Santi|Rafaelove]] sliki ''Sveta družina iz hiše Canigiani'' in ''Madonna Tempi'' ter [[Peter Paul Rubens|Rubensov]] velik ''Sodni dan''. V galeriji je ena najobsežnejših Rubensovi zbirk na svetu. ''Lenbachhaus'' gosti dela skupine münchenskih modernih umetnikov, znanih kot [[Der Blaue Reiter]] (Modri jahač).
V ''Gliptoteki'' in ''Staatliche Antikensammlung'' (Zbirka državnih starin) se odvija pomembna zbirka grške in rimske umetnosti. Kralj Ludvik I. je uspel pridobiti tako znana dela, kot so ''Rondaninijeva meduza'', [[Barberinijev Favn]] in kipe iz [[Afajin tempelj, Ajgina|Afajinega templja v Ajgini]]. Drug pomemben muzej v Kunstarealu je Egipčanski muzej.
Gotski ''Morrisovi plesalci'' Erasmusa Grasserja so razstavljeni v Mestnem muzeju v stari gotski stavbi arsenala v središču mesta.
Drugo področje umetnosti poleg Kunstareala je četrt Lehel med starim mestom in reko Isar: muzej Petih celin v ulici Maximilianstraße je druga največja zbirka artefaktov in predmetov izven Evrope v Nemčiji, [[Bavarski narodni muzej]] in pridružena ''Bavarska državna arheološka zbirka'' v Prinzregentenstraße, sodi med najpomembnejše evropske muzeje umetnosti in kulturne zgodovine. Bližnja ''Schackgalerie'' je pomembna galerija nemških slik 19. stoletja.
Nekdanje [[Koncentracijsko taborišče Dachau]] je 16 km izven mesta.
=== Umetnost in literatura ===
[[File:Nationaltheater München 2.jpg|thumb|Narodno gledališče]]
München je pomembno evropsko kulturno središče in je gostil številne ugledne skladatelje, med drugim [[Orlando di Lasso|Orlanda di Lassa]], [[Wolfgang Amadeus Mozart |Mozarta]], [[Carl Maria von Weber|Webra]], [[Richard Wagner| Wagnerja]], [[Gustav Mahler| Mahlerja]], [[Richard Strauss| Richarda Straussa]], [[Max Reger| Maxa Regerja]] in [[Carl Orff| Carla Orffa]]. Z Münchenskim bienalom, ki ga je ustanovil Hans Werner Henze, in festivalom A*DEvantgarde, mesto še vedno prispeva k sodobnemu glasbenemu gledališču. Nekatere od najbolj znanih skladb klasične glasbe so ustvarili v in okoli Münchna skladatelji, rojeni na tem območju, na primer uglasbena pesem Richarda Straussa ''Tako je govoril Zaratustra'' ali Carla Orffa ''Carmina Burana''..
V Nationaltheatru je bilo premierno izvedeno več oper Richarda Wagnerja pod pokroviteljstvom Ludvika II. Bavarskega. Je sedež Bavarske državne opere in Bavarskega državnega orkestra. V sosednji stavbi so zgradili sodobno gledališče Residenz v stavbi, ki je imela pred drugo svetovno vojno ''gledališče Cuvilliés''. V njem je bilo uprizorjenih veliko oper, vključno premiera Mozartove ''Idomeneo'' leta 1781. ''Gledališče Gärtnerplatz'' je baletno in glasbeno državno gledališče, medtem ko je druga operna hiša ''Prinzregententheater'' postala sedež Bavarske gledališke akademije.
[[File:Gasteig_Philharmonie_14.jpg|thumb|Gasteig]]
V sodobnem ''Gasteig'' centru je Münchenska filharmonija. Tretji orkester v Münchnu mednarodnega pomena je simfonični orkester Bavarskega radia. Njegovo koncertno prizorišče je ''Herkulessaal'' v nekdanji mestni kraljevi [[Palača Residenz, München| Residenzi]]. Mnoge pomembne dirigente privabljajo mestni orkestri, med njimi so bili: Felix Weingartner, Hans Pfitzner, Hans Rosbaud, Hans Knappertsbusch, Sergiu Celibidache, James Levine, Christian Thielemann, Lorin Maazel, Rafael Kubelík, Eugen Jochum, Sir Colin Davis, Mariss Jansons, Bruno Walter, Georg Solti, Zubin Mehta in Kent Nagano. Scena za predstave, velike dogodke in mjuzikale je ''Deutsche Theater''. To je največje nemško gledališče za gostujoče predstave.
Prispevki Münchna k sodobni popularni glasbi so pogosto spregledani v prid njegove močne povezanosti s klasično glasbo, vendar so številni: mesto je imelo močno glasbeno sceno v 1960-ih in 1970-ih letih prejšnjega stoletja. . Poleg tega je bil München središče Krautrock-a v južni Nemčiji, saj je iz mesta prihajalo veliko pomembnih skupin, kot sta Amon Düül II, Embryo ali Popol Vuh. V 1970-ih so se Musicland Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so nastopali bendi, kot so [[Rolling Stones]], [[Led Zeppelin]], [[Deep Purple]] in [[Queen]]. München je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe, s pionirjem žanra Giorgijem Moroderjem, ki je izumil [[Sintetizator|sintesajzerski]] disco in elektronsko plesno glasbo in Donno Summer, eno izmed najpomembnejših performeric disko glasbe, ki živita in dela v mestu. V poznih 1990-ih je bil ''Electroclash'' bistveno soustvarjen, če ne celo izumljen v Münchnu, ko je DJ Hell predstavil in zbral mednarodne pionirje tega glasbenega žanra s svojo mednarodno oznako ''DeeJay Gigolo Records''. Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Münchna so Konstantin Wecker, Willy Astor, Gang Spider Murphy, Münchener Freiheit, Lou Bega, Megaherz, FSK, Color Haze in Sportfreunde Stiller.
Glasba je v bavarski prestolnici tako pomembna, da mestna hiša vsak dan odobri 10 glasbenikom nastopanje na ulicah okoli Marienplatza. Tako nastopajoči, kot so Olga Kholodnaya in Alex Jacobowitz, vsak dan zabavajo domačine in turiste.
Poleg bavarske Staatsschauspiel v gledališču Residenz (''Residenztheater'') je münchenski ''Kammerspiele'' v Schauspielhausu eden najpomembnejših gledališč v nemškem jeziku na svetu. Od premier [[Gotthold Ephraim Lessing|Gottholda Ephraima Lessinga]] leta 1775 so številni pomembni pisci uprizorili svoje predstave v Münchnu, kot so [[Friedrich Hebbel|Christian Friedrich Hebbel]], [[Henrik Ibsen]] in Hugo von Hofmannsthal.
Mesto je znano kot drugo največje založniško središče na svetu (okoli 250 založb ima pisarne v mestu), v Münchnu pa izidejo številne nacionalne in mednarodne publikacije, kot so ''Arts in München'', ''LAXMag'' in ''Prinz''.
[[File:Vassily_Kandinsky,_1908_-_Houses_in_Munich.jpg|thumb|Vassily Kandinsky - ''Hiše v Münchnu'' (1908)]]
Na prelomu 20. stoletja je bil München in še posebej njegovo predmestje Schwabing najpomembnejša kulturna metropola Nemčije. Njen pomen kot centra za literaturo in likovno umetnost je bil v Evropi nenavaden, saj so se tja preselili številni nemški in ne-nemški umetniki. [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] je na primer izbral München, da bi študiral na Akademie der Bildenden Künste München in je skupaj s številnimi drugimi slikarji in pisatelji, ki so živeli v Schwabingu v tem času, močno vplival na [[Moderna umetnost|moderno umetnost]].
V Münchnu so v zadnjih desetletjih bavarskega kraljestva delovali znani literarni liki, tako imenovani ''Prinzregentenzeit'' (dobesedno 'čas princev regentov') v času vladavine Luitpolda, princa regenta Bavarske. Med njimi so bili [[Thomas Mann]], [[Heinrich Mann]], [[Paul Heyse]], [[Rainer Maria Rilke]], Ludwig Thoma, [[Fanny zu Reventlow]], Oskar Panizza, Gustav Meyrink, Max Halbe, Erich Mühsam in [[Frank Wedekind]]. Za kratek čas je v Schwabingu živel tudi [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Lenin]], kjer je napisal in objavil svoje najpomembnejše delo, ''Kaj je treba storiti?'' Osrednji del Schwabinške boemske scene (čeprav so bili pogosto v bližnji četrti Maxvorstadt) so bili ''Künstlerlokale'' (kavarne umetnikov), kot so ''Café Stefanie'' ali ''Kabarett Simpl'', katerih liberalne poti so se bistveno razlikovale od tradicionalnih krajev v Münchnu. ''Simpl'', ki je do danes preživel (čeprav z majhnim pomenom za mestno sodobno umetniško sceno), je dobil ime po slavni anti-avtoritarni satirični reviji ''Simplicissimus'', ki sta jo leta 1896 ustanovila Albert Langen in Thomas Theodor Heine, ki sta hitro postala pomemben organ v ''Schwabinger Bohème''. Njune presenetljivo sodobne karikature in satirični napadi na nemško družbo so bili rezultat neštetih skupnih prizadevanj mnogih najboljših likovnih umetnikov in pisateljev iz Münchna in drugod.
[[File:Schrimpf_oskar_maria_graf.png|thumb|Portret Oskarja Marie Grafa, delo Georga Schrimpfa (1927)]]
Obdobje neposredno pred prvo svetovno vojno je za mesto pomenilo nadaljnji gospodarski in kulturni pomen. Thomas Mann je v svoji noveli ''Gladius Dei'' o tem obdobju zapisal: »München leuchtete" (dobesedno 'München sije')«. München je ostal še vedno središče kulturnega življenja v Weimarskem obdobju, z liki kot so Lion Feuchtwanger, [[Bertolt Brecht]], Peter Paul Althaus, Stefan George, Ricarda Huch, Joachim Ringelnatz, Oskar Maria Graf, Annette Kolb, Ernst Toller, Hugo Ball in Klaus Mann dodajanje. Karl Valentin je bil najpomembnejši nemški kabarejski performer in komik in je do danes dobro znan in priljubljen kot kulturna ikona njegovega rojstnega mesta. Med letoma 1910 in 1940 je napisal in izvajal številne absurdne skice in kratke filme, ki so bili zelo vplivni in si je zaslužil vzdevek »Charlie Chaplin iz Nemčije«. Mnoga dela Valentina ne bi bilo mogoče zamisliti brez njegove prijazne partnerke Liesl Karlstadt, ki je v svojih skicah pogosto igrala moške like v smešnem efektu. Po drugi svetovni vojni je München kmalu ponovno postal osrednja točka nemške literarne scene in ostaja vse do danes s tako raznolikimi pisatelji, kot so Wolfgang Koeppen, [[Erich Kästner]], Eugen Roth, Alfred Andersch, [[Elfriede Jelinek]], Hans Magnus Enzensberger, [[Michael Ende]], Franz Xaver Kroetz, Gerhard Polt, John Vincent Palatine in [[Patrick Süskind]].
Od gotike do baroka so likovno umetnost v Münchnu predstavljali umetniki, kot so Erasmus Grasser, Jan Polack, Johann Baptist Straub, Ignaz Günther, Hans Krumpper, Ludwig von Schwanthaler, [[Cosmas Damian Asam]], Egid Quirin Asam, Johann Baptist Zimmermann, Johann Michael Fischer in François de Cuvilliés. München je postal pomembno mesto za slikarje, kot so Carl Rottmann, Lovis Korint, Wilhelm von Kaulbach, Carl Spitzweg, Franz von Lenbach, Franz von Stuck, Karl Piloty in Wilhelm Leibl, ko je bila leta 1911 v Münchnu ustanovljena skupina ekspresionistov ''Der Blaue Reiter'' (Modri jahač). V mestu so bili slikarji [[Paul Klee]], [[Vasilij Vasiljevič Kandinski|Vasilij Kandinsky]], Alexej von Jawlensky, [[Gabriele Münter]], [[Franz Marc]], August Macke in Alfred Kubin. Prva abstraktna slika Kandinskega je nastala v Schwabingu.
München je bil (in v nekaterih primerih še vedno) dom številnim najpomembnejšim avtorjem gibanja ''New German Cinema'', med njimi [[Rainer Werner Fassbinder]], [[Werner Herzog]], Edgar Reitz in [[Herbert Achternbusch]]. Leta 1971 je bil ustanovljen ''Filmverlag der Autoren'', ki je utrdil vlogo mesta v zgodovini gibanja. München je služil kot mesto za številne Fassbinderove filme, med njimi ''Ali: Strah poje dušo''. Hotel ''Deutsche Eiche'' v bližini Gärtnerplatza je bil nekoliko podoben centru operacij za Fassbinder in njegov "klan" igralcev. ''New German Cinema'' velja za daleč najpomembnejše umetniško gibanje v zgodovini nemškega filma od obdobja nemškega ekspresionizma v 1920-ih.
Leta 1919 so ustanovili ''Bavaria Film Studios'', ki se je razvil v enega največjih filmskih studiev v Evropi. Tam so delovali režiserji, kot so [[Alfred Hitchcock]], [[Billy Wilder]], [[Orson Welles]], [[John Huston]], [[Ingmar Bergman]], [[Stanley Kubrick]], [[Claude Chabrol]], [[Fritz Umgelter]], Rainer Werner Fassbinder, [[Wolfgang Petersen]] in [[Wim Wenders]]. Med mednarodno znanimi filmi, ki so nastali v studiih, je ''Vrt užitka'' (1925) Alfreda Hitchcocka, ''The Great Escape'' (1963) Johna Sturgesa, ''Steze slave'' (1957) Stanleyja Kubricka, ''Willy Wonka in tovarna čokolade'' (1971) Mela Stuarta in oba ''Podmornica'' (1981) in ''Nedokončana zgodba'' (1984) Wolfganga Petersena. München ostaja eden izmed centrov nemške filmske in zabavne industrije.
=== Pivovarne in Oktoberfest ===
[[File:Muenchen_Hofbraeuhaus_665-v2.jpg|thumb|left|Hofbräuhaus]]
[[File:Hippodrom Zelt Oktoberfest.jpg|thumb|Oktoberfest]]
''Hofbräuhaus am Platzl'', verjetno najbolj znana pivnica na svetu, je v središču mesta. Prav tako upravlja drugi največji šotor na [[Oktoberfest]]u, eni izmed najbolj znanih münchenskih znamenitosti. Za dva tedna Oktoberfest privablja milijone ljudi, ki obiščejo njegove pivnice (''Bierzelte'') in znamenitosti na sejmišču. Oktoberfest je bil prvič izveden 12. oktobra 1810 v čast poroke princa Ludvika s princeso Terezo Saxe-Hildburghausen. Praznovanjw je zaključila konjska dirka, v naslednjih letih pa so se konjske dirke nadaljevale in kasneje razvile v to, kar je danes znano kot Oktoberfest. Kljub svojemu imenu se večina Oktoberfesta dogaja septembra. Vedno se konča na prvo nedeljo v oktobru, razen če je nemški državni praznik 3. oktobra (''Tag der deutschen Einheit'' – 'Dan nemške enotnosti') ponedeljek ali torek - potem pa Oktoberfest ostaja odprt do teh dni.
=== Kulinarične specialitete ===
[[File:Weisswurst.jpg|thumb|''Weißwürste'' s sladko gorčico in presto]]
Münchenska kuhinja prispeva k bavarski kuhinji. ''Münchner Weißwurst'' ('bela klobasa') je bil izumljen leta 1857. Tradicionalno jo jedo samo pred poldnevom - tradicijo, ki sega v čas pred hladilniki - te zaloge pogosto postrežejo s sladko gorčico in sveže pečeno presto.
=== Piva in pivovarne ===
[[File:BIER IM EG.jpg|thumb|left|Svetlo pivo]]
[[File:MUC Westend AugustinerbrauereiA.jpg|thumb| Augustiner-Bräu]]
München je znan po svojih pivovarnah, ''Weissbier'' (ali ''Weißbier'' / ''Weizenbier'', pšenično pivo) pa je posebnost Bavarske. ''Helles'', pale lager s prosojno zlato barvo je danes najbolj priljubljeno pivo v Münchnu, čeprav ni staro (uvedeno je bilo šele leta 1895) in je posledica spremembe v okusu piva. ''Helles'' je v veliki meri zamenjal münchensko temno pivo ''Dunkles'', ki je dobil barvo iz praženega slada. To je bilo značilno pivo v Münchnu v 19. stoletju, zdaj pa je bolj specialiteta. ''Starkbier'' je najmočnejše münchensko pivo s 6% -9% vsebnostjo alkohola. Barva je temno jantarne barve in ima močan sladni okus. Na voljo je in se prodaja zlasti v času ''Lenten Starkbierzeit'' (močna sezona piva), ki se začne na dan ali pred dnevom svetega Jožefa (19. marca). Pivo na Oktoberfestu je posebna vrsta piva ''Märzen'' z višjo vsebnostjo alkohola kot običajni ''Helles''.
[[File:Biergarten_at_Night_2.JPG|thumb| left|Pivski vrt v Münchnu]]
Obstaja nešteto ''Wirtshäuser'' (tradicionalnih bavarskih pivnic / restavracij) na celotnem območju mesta, od katerih imajo mnoge tudi majhne vrtove. ''Biergärten'' (pivski vrt) so najbolj znani in priljubljeni elementi münchenske gastronomske pokrajine. So ključnega pomena za kulturo mesta in služijo kot nekakšen talilni lonec članom vseh družbenih slojev, domačinom, izseljencem in turistom. V pivski vrt je dovoljeno prinašati lastno hrano, vendar je prepovedano prinašati lastno pijačo. Obstaja veliko manjših pivskih vrtov in okoli dvajset večjih, ki zagotavljajo najmanj tisoč sedežev, pri čemer so štirje najbolj znani in priljubljeni: ''Chinesischer Turm'' (drugi največji pivski vrt z 7000 sedeži), ''Seehaus'', ''Hirschau'' in ''Aumeister''. Med domačini, poznavalci in dobro obveščenimi turisti je ''Augustiner-Keller'', blizu glavne železniške postaje na Arnulfstraße, eden najbolj priljubljenih pivskih vrtov v mestu, saj je edini v Münchnu z najbolj priljubljenim pivom ''Augustiner'', ki se toči iz lesenih sodov. ''Nockherberg'', ''Hofbräukeller'' (ne smemo zamenjati z ''Hofbräuhaus'') in ''Löwenbräukeller'' so drugi znani pivski vrtovi. ''Hirschgarten'' je največji pivski vrt na svetu z 8000 sedeži.
[[File:kronebau night.jpg|thumb|thumb|Stavba cirkusa Krone ponoči]]
V Münchnu je šest glavnih pivovarn: Augustiner-Bräu, Hacker-Pschorr, Hofbräu, Löwenbräu, Paulaner in Spaten-Franziskaner-Bräu (ločene znamke ''Spaten'' in ''Franziskaner'', od katerih je slednja predvsem za Weissbier).
Tudi precej priljubljeni, čeprav ne iz Münchna in torej brez pravice do šotora na Oktoberfestu, so še Tegernseer in Schneider Weisse, ki ima v Münchnu veliko pivnico, kot to počnejo münchenske pivovarne. Tudi manjše pivovarne postajajo vse bolj razširjene, kot je Giesinger Bräu. Vendar te pivovarne na Oktoberfestu nimajo šotorov.
== Izobraževanje in znanost ==
| |||