Renesansa: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popravek imena |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 179:
Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas). <ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref>
== Razširjenost ==
V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja.
=== Anglija ===
{{glavni|Angleška renesansa}}
[[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]]
V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd.
=== Francija ===
{{glavni|Francoska renesansa}}
[[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]]
Beseda "renesansa" je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije). <ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{cite book|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref>
Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse.
Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru.
=== Nemčija ===
{{glavni|Nemška renesansa}}
[[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Portret Arnolfijevih'', Jan van Eyck, 1434]]
V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva.
=== Madžarska ===
Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale. <ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref>
Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma. <ref>{{cite web|url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009}}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil. <ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref>
Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.) <ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref>
Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del UNESCO-ve svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>.
Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk).
=== Nizozemske dežele ===
{{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}}
[[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]]
Kultura v Nizozemskih deželah ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugges|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi <ref name="Heughebaert">{{cite book | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref>. V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]].
=== Severna Evropa ===
{{glavni|Severna renesansa}}
[[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]]
Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi <ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref>. Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600.
Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve <ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref>. Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini <ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref>. Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod.
=== Poljska ===
{{glavni|Renesansa na Poljskem}}
{{multiple image
| width1 = 125
| width2 = 150
| image1 = Wawel-kaplica1.jpg
| alt1 = Sigismundova kapela
| image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg
| alt2 = nagrobnik
| footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]]
}}
Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja.
Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]].
Vrstica 193 ⟶ 251:
* [[Francesco Petrarca]]
* [[William Shakespeare]]
== Glej tudi ==
| |||