Renesansa: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 180:
Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas). <ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref>
 
== Resensansa in humanizem ==
 
[[Slika:Poznan 10-2013 img10 Town hall.jpg|thumb|250px|right|Mestna hiša v [[Poznan]]u (Poljska)]]
[[Slika:Leonardo da Vinci - Lady with an Ermine.jpg|thumb|right|200px|[[Leonardo da Vinci]], Dama s hermelinom, [[Czartoryski Museum]], [[Krakov]]]]
 
 
To obdobje zaznamuje tudi prehod iz blagovnega k [[denar]]nemu gospodarstvu in prehod iz [[fevd]]alne družbene ureditve v [[kapitalizem|kapitalistično]]. Dve najbolj splošni značilnosti renesančne miselnosti sta [[individualizem]] in [[naturalizem]]. Zaradi podobnosti med renesančno in [[antika|antično]] ideologijo v tem obdobju močno naraste zanimanje za [[antika|antično]] [[kultura|kulturo]] [[stari Grki|starih Grkov]] in [[Rimljani|Rimljanov]]; to duhovno gibanje imenujemo [[humanizem]]. Med humanistične mislece med drugim spadajo [[Erazem Rotterdamski]], [[Niccolo Machiavelli]], [[Thomas More]], [[Giordano Bruno]], [[Francis Bacon]], [[Ulrich Hutten]].
 
Izraz renesansa se (predvsem v [[zgodovina umetnosti|zgodovini umetnosti]]) uporablja za tri ločene pojme:
* [[italijanska renesansa]] ali ''Rinascimento'',
* [[renesančna gibanja zunaj Italije]],
* [[manjša renesančna gibanja]].
 
V [[likovna umetnost|likovni umetnosti]] italijansko renesančno obdobje delimo na:
# ''[[quattrocento]]'', zgodnjo renesanso,
# ''[[cinquecento]]'', visoko renesanso,
# ''[[manierizem]]''<ref>Manierizem je dobil ime po italijanskem pesniku Giambattisti Marinu.</ref> (vodi v [[barok]]).
 
== Književnost ==
{{glavni|Renesančna književnost}}
Renesančna književnost se je razvila v [[14. stoletje|14. stoletju]] v [[Italija|Italiji]] s [[Francesco Petrarca|Petrarko]] in se od tam razširila po vsej Evropi. Renesančna književnost poudarja človekov razum, značilno pa je tudi občudovanje narave in uživanje v čutnosti.
 
== Osebe, ki so zaznamovale renesanso ==