Sociologija: Razlika med redakcijama

odstranjenih 41 zlogov ,  pred 1 letom
m
slog
m (slog)
'''Sociologija''' (iz latinske besede: socius) je [[znanost]] ali [[veda]], ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) [[družba|družbe]], [[družabno življenje|družbenegadružabnega življenja]] in življenjem posameznika v družbi. Raziskuje pogoje, procese in posledice človekovega bivanja. <br />
 
Kot sistematična in kritična družbena veda, izvira sociologija iz dobe [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] in je zavzela prostor med naravoslovnimi in humanističnimi vedami. Ime je dobilaskoval po[[Auguste Comte]], kot samostojna [[Augustuakademska Comtudisciplina]] inpa se zatem v drugi polovici 19. stoletja uveljavila kot samostojna [[akademska disciplina]].
 
Sociologija je:
 
Sociologija je bila kot samostojna znanost priznana šele konec 19. stoletja. Kot samostojna veda se je v tem obdobju odcepila od filozofije, ekonomije, političnih ved in etnologije. Zgodovina njenega nastanka je tesno povezana z razvojem civilne družbe v Evropi v 19. stoletju, ter s progresivno industrializacijo.
Predhodnike sociologije lahko zasledimo že v vedi o zgodovini, v nacionalni ekonomiji, pa tudi v novinarstvu in v policijskih vedah. Mislece, kot so Henri de Saint-Simon, [[Karl Marx]] in Herbert Spencer, ki so delovali na začetku in v sredini 19. stoletja, danes obravnavamo kot sociološke klasike (Pri sociologiji so nam zmeraj tako predavali in tudi predmet se je tako imenoval).
Oče sociologije je bil [[Auguste Comte]] s svojim delom Système de politique positive, ou Traité de sociologie, instituant la religion de l’humanité, ki je bilo izdano v štirih delih v letih od 1851 do 1854. Sociologija poskuša vse od svojega začetka, deloma z razvojem, deloma v nasprotju s starejšimi avtorji, ki so se prav tako ukvarjali z družbenim delovanjem, oblikovati svoje zahteve po »lastnem predmetu spoznanja«.
Za Comteja je ta predmet »socialna fizika« (physique sociale), ki jo razlikuje v skladu z zakoni socialne statike in socialne dinamike. Za Emila Durkheima je »družbeno dejstvo« (fait social) oz. »sociološko dejstvo«, ki obstaja zunaj individualne zavesti in ima prepričljiv značaj. Za Ferdinanda Tönniesa tvorijo predmet sociologije »socialna bistva«, to pomeni »želja po socialni afirmaciji«, ki temelji na socialnih stikih. Za Maxa Webra pa je to »socialno delovanje«.
 
Oče sociologije je bil [[Auguste Comte]] s svojim delom ''Système de politique positive, ou Traité de sociologie, instituant la religion de l’humanité'', ki je bilo izdano v štirih delihknjigah v letih od 1851 do 1854. Sociologija poskuša vse od svojega začetka, deloma z razvojem, deloma v nasprotju s starejšimi avtorji, ki so se prav tako ukvarjali z družbenim delovanjem, oblikovati svoje zahteve po »lastnem predmetu spoznanja«.
 
Za Comteja je ta predmet »socialna fizika« (physique sociale), ki jo razlikuje v skladu z zakoni socialne statike in socialne dinamike. Za Emila Durkheima je »družbeno dejstvo« (fait social) oz. »sociološko dejstvo«, ki obstaja zunaj individualne zavesti in ima prepričljiv značaj. Za Ferdinanda Tönniesa tvorijo predmet sociologije »socialna bistva«, to pomeni »želja po socialni afirmaciji«, ki temelji na socialnih stikih. Za Maxa Webra pa je to »socialno delovanje«.
<gallery>
Slika:Emile Durkheim.jpg|<center>[[Émile Durkheim]]</center>
Slika:Ferdinand_Toennies_Bueste_Husum-Ausschnitt.jpg|<center>[[Ferdinand Tönnies]]
Slika:Simmel 01.JPG|<center>[[Georg Simmel]]</center>
Slika:Max Weber 1894.jpg|<center>[[Max Weber]]</center>
</gallery></div>
== Teorija sociologije ==
 
Sodobna sociologija je več-[[Paradigma|paradigmatska]], v njej se odraža več zgodovinskih struj.<ref name="Abend"> Abend, Gabriel. 2008. "The meaning of 'Theory'." Sociological Theory, 26:2</ref>. Vključuje [[Durkheim]]ov funkcionalizem, v raziskavo konfliktov usmerjena [[Materializem|zgodovinsko-materialistična]] temeljna dela [[Marx]]a, kakor tudi [[Georg Simmel|Simmelov]] mikro-strukturni pristop in [[Pragmatika|pragmatični]] pristop k raziskavam socialnih interakcij [[George Herbert Mead|Georgea Meada]]. Sodobna sociološka teorija ohranja sledi vseh teh pristopov.
 
Bistvo sociologije so skušali opredeliti številni raziskovalci:
=== Socialne norme ===
Socialne norme so pričakovana vedenja posameznikov in skupin v določenih socialnih situacijah z različnimi stopnjami obveznosti, ki se uveljavljajo s pozitivnimi in negativnimi sankcijami. Upoštevanje norm socialnega vedenja je zelo zgodnja tema za sociologijo. Z njimi so se še posebej ukvarjala Emile Durkheim in Talcott Parsons, v nemški povojni sociologiji pa tudi Ralf Dahrendorf in Heinrich Popitz.
 
 
 
== Opombe in viri ==
<references/>
* Haralambos, M in Holborn M. "Sociologija: teme in pogledi". Ljubljana: DZS, 1999
* [[Andrej Korotajev|Andrey Korotayev]], Artemy Malkov, and Daria Khaltourina, ''Introduction to Social Macrodynamics'', Moscow: URSS, 2006. ISBN 5-484-00414-4 [http://urss.ru/cgi-bin/db.pl?cp=&lang=en&blang=en&list=14&page=Book&id=34250].
 
<div align="center">
<gallery>
Slika:Emile Durkheim.jpg|<center>[[Émile Durkheim]]</center>
Slika:Ferdinand_Toennies_Bueste_Husum-Ausschnitt.jpg|<center>[[Ferdinand Tönnies]]
Slika:Simmel 01.JPG|<center>[[Georg Simmel]]</center>
Slika:Max Weber 1894.jpg|<center>[[Max Weber]]</center>
</gallery></div>
 
== Glej tudi ==