Spremembe: razlika med redakcijama

odstranjenih 40 zlogov ,  pred 2 letoma
m
disambig. AWB
(pravopis)
m (disambig. AWB)
 
 
== Nastopajoče osebe==
*Glavni junak - bivši [[violinist|violinist]]
*Junakova žena
*Junakove bivše ljubimke, ki se jih junak spominja na dan svoje smrti
 
== Zasnova zgodbe/zgodba ==
Junak zgodbe, ki je hkrati tudi bivši [[violinist|violinist]], se na svoj zadnji dan življenja poleg opravljanja vsakdanjih opravil s svojo ženo, ki jim sam pravi "vegetiranje", spominja svojih preteklih glasbenih in ljubezenskih viškov. Njegovo mlajše obdobje bilo je namreč zaznamovano s koncertiranjem in stalnim zapletanjem z ženskami. Vendar z nobeno izmed njih ni ostal dolgo, saj se je bal odgovornosti, s katero se je človek prisiljen soočiti v resni zvezi. To spominjanje preteklosti nanj tega dne zelo vpliva, saj njegova žena kaj kmalu opazi, da se njen mož obnaša nekoliko drugače kot po navadi. Namesto da bi se držal svoje diete, pri kosilu in večerji použije vse, kar je na mizi, in spije tudi nekaj alkohola. Med večerjo se prične spominjati poslovilne zabave, ki jo je priredil na dan svoje smrti. Nanj je povabil vse bivše ljubice in pomembne ljudi. Medtem ko so pijani gostje razgrajali, je vzel strup in umrl. Ob tem spominu mu postane slabo in žena v skrbeh pokliče zdravnika, vendar še preden ta uspe priti, glavni junak umre ob podoživljanju svojega spomina na smrt.
 
== Kritika, literarna zgodovina ==
»Celotna knjiga je poskus, zatrjuje [[Jože Javoršek|Javoršek]]. Toda ali nas je treba obsojati zavoljo poskusov v naši poskusni dobi? Sicer pa je [[avantgarda]] zmeraj zoprna. Tudi meni.« (Maribor: Obzorja, 1967)
 
»In tu smo pri poglavitni pomanj­kljivosti te knjige, pri njeni idejni neizvirnosti; znano je, da je vsaj pri [[Slovenci|Slo­vencih]] ljubezen in smrt enačil že [[Alojz_GradnikAlojz Gradnik|A. Gradnik]], medtem ko je vzporednice med življenjem in smrtjo postavil vsaj že nemški [[ekspresionizem]]. Stavek; »Smrt sploh ni tista bela gospa s kostmi in koso na rami, kakor jo je naslikala klasična človeška domišljija, temveč edini stvarni trenutek življenja«, se od tega ekspresionizma loči le po tem, da Javoršek ne mistificira ne življenja ne smrti, umirajočemu [[donDon (naziv)|Don]] Janezu le položi v usta na meji med življenjem in smrtjo naslednje besede: "Kako je vse to preprosto! Spremembe! Nič drugega! Samo spremembe!" To je njegova oporoka in njegovo sporočilo. Nič dramatičnega ali zakritega. Toda nečesa pri tej knjigi vendarle ni mogoče prezreti: njene obli­kovne strani oziroma pripovedi; don Janez, ki se mu – vegetirajočemu starcu – zrinejo v spomin njegova pustolovska iskanja in violinski nastopi, doživi svojo fizično smrt hkrati z odkritjem istovetnosti ljubezni in smrti.« ([[Jože Horvat - Jaki|Jože Horvat]] 1967: 1159)
 
== Literatura ==
*[[Jože Javoršek|Jože Javoršek]]. ''Spremembe''. Maribor: Obzorja, 1967. {{COBISS|ID=2658056}}
*[[Stanko Janež|Stanko Janež]]. ''Poglavitna dela slovenske književnosti. Vsebine in označitve. 1, Pripovedna in dramska dela: 1789–1986''. Maribor: Obzorja, 1987. {{COBISS|ID=16996353}}
*[[Jože_Horvat_Jože Horvat -_Jaki Jaki|Jože Horvat]]. Jože Javoršek, Spremembe. ''Sodobnost'' 15/11 (1967). 1159–1160. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FO1C7W0Q]
 
[[Kategorija:Dela Jožeta Javorška]]