Pompeji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 55:
| designation1_free1value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]
}}
'''Pompêji''' so bili poleg [[mesto|mesta]] [[HerkulaneumHerkulanej]] in nekaterih manjših krajev ob [[Neapeljski zaliv|Neapeljskem zalivu]] [[Rimski imperij|rimska]] [[mestna občina]], ki jih je 24. avgusta leta [[79]] uničil [[piroklastični tok]] [[ognjenik]]a [[Vezuv]], za katerega sploh niso vedeli, da je ognjenik. Izbruh ognjenika je opisal [[Plinij mlajši]], katerega stric, znani pisec, učenjak in [[častnik]] [[Plinij starejši]], je umrl, ko je poskušal z majhno skupino ladjic in ribiških čolnov rešiti ujete v okoliških obmorskih mestih. Plinij mlajši je bil ob času izbruha v Minsenumu.
 
Pompeje so odkrili po naključju leta [[1748]], ko je neki kmet s plugom zadel ob [[bron]]ast predmet.<ref name="delo">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/pompeji-ne-smejo-zgniti/155784 |title=Pompeji ne smejo zgniti! |accessdate=10.8.2015 |date=7. julij 2008 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Leta [[1710]] so odkrili [[marmor]]ne plošče na mestu, kjer je bilo nekoč mesto HerkulaneumHerkulanej. K obširnejšemu izkopavanju jih je gnala želja, da bi našli [[zaklad]]e.
 
== Življenje v Pompejih ==
Vrstica 69:
 
== Propad ==
Leta 62 je Pompeje prizadel potres, a so mesto obnovili, naposled pa je zaradi kopičenja [[plin]]ov v vulkanu, ki so iskali izhod, a so bili dolga leta prešibki, da bi predrli vulkanov zamašek, sčasoma [[pritisk]] tako narasel, da se je sprožil izbruh. Nekega dne je bilo morje zelo razburkano, Vezuv se je sumljivo tresel in oddajal nenavadne zvoke. Tudi živali so se čudno vedle, nato pa je zaradi velikega pritiska [[para]] pritisnila na stožec in ga razgnala na majhne kamenčke. Pompejce je pokončal dež majhnih kamenčkov, ki so bruhnili iz vulkana. Štiri kilometre od vulkana je stalo mestece [[HerkulaenumHerkulanej]], vendar so prebivalci imeli srečo, ker so vedeli, da v njihovo smer prihaja gmota blata, prav zaradi tega so se lahko rešili. Večina ljudi je preživela prvih dvanajst ur izbruha. Šele po polnoči je vrsta kamninskih tokov pokopala pod sabo tiste ljudi, ki so bili najbližje vulkanu. Mesti pa sta za nekaj stoletij ostali prekriti z debelim nanosom vulkanskega pepela in lave; Pompejev in HerkulaneumaHerkulaneja ni bilo več.
 
== UNESCO-va svetovna dediščina==