Barva: Razlika med redakcijama

[[Elektromagnetno valovanje]] je [[Valovanje|valovanj]]<nowiki/>e, ki ga opišemo z [[Valovna dolžina|valovno dolžin]]<nowiki/>o (ali [[Frekvenca|frekvenco]]) in [[Intenziteta|intenziteto]]. Svetlobo, katere valovna dolžina je znotraj intervala, ki ga imenujemo [[vidni spekter]] (to je območje valovnih dolžin, ki ga zaznajo čutnice v človeškem očesu), imenujemo vidna [[svetloba]]. Valovne dolžine vidne svetlobe so približno med 390 nm in 700 nm. Spekter svetlobe nam pove, s kakšno intenziteto se določena barva pojavi v svetlobi, ki se je odbila od predmeta, oziroma jo je izsevalo svetilo. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Barve spektra bele svetlobe so tako imenovane barve mavrice. Besedo [[Spekter elektromagnetnega valovanja|spekter]] je prvi uvedel [[Isaac Newton]] leta 1666 iz [[Latinščina|latinske]] besede za ''sliko oziroma videz, izgled.'' Ugotovil je namreč, da je bela svetloba sestavljena iz več različnih barv, ki imajo točno določeno valovno dolžino. Take barve imenujemo monokromatske barve.

V tabeli so prikazani približni intervali valovnih dolžin posameznih barv v [[Vakuum|vakuumu]]. Lahko bi rekli, da je celoten interval za neko barvo, tako imenovan barvni vtis oziroma barvni ton, spekter pa je točno določena kombinacija valovnih dolžin določenega predmeta oziroma atoma. Barvo bi lahko definirali kot skupek spektrov, ki povzroča isti barvni vtis oziroma barvni ton. Svetlobni [[spekter]] beleži jakost vsake valovne dolžine. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Kot bomo videli, obstaja več spektrov kot je barvnih vtisov. Pravzaprav lahko določimo barvo kot razred spektrov, ki povzroča isti barvni vtis. Takšna določitev je različna med različnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]] ali celo med posamezniki.