Barva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodatne slike, razširitev uvoda in fizikalne razlage, dodano poglavje o človeškem vidu |
slovnične napake |
||
Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
[[Slika:RGB krychle.svg|sličica|Primer kako si v RGB modelu barve predstavljamo s koordinatami. ]]
'''Bárva''' je lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča. To lastnost opišemo z imeni, kot so rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra in vijolična. Barvo lahko opišemo tudi
Za opis barv uporabljamo več različnih modelov. Vsem modelom je skupno, da barvi definiramo prostorske koordinate. Primera takih modelov sta RGB in CMYK.
[[Barvni model RGB|RGB model]] (R – rdeča (ang. red), G – zelena (ang. green), B – modra (ang. blue)), je tako imenovani aditivni model, ki nam z mešanjem vseh treh barv da belo barvo, črna pa je odsotnost vseh treh barv. Uporablja se za opis kako barve vidimo ljudje in delovanje [[LCD-zaslon|LCD zaslonov]]. Primer mešanja barv v tem modelu: rumeno dobimo iz rdeče in zelene, vijolično iz rdeče in modre.
[[Barvni model CMYK|CMYK model]] (C – cian, M – magenta, Y – rumena (ang. yellow), K – črna (angl. key)) je model, ki se uporablja predvsem v tisku. Je subtrahivni oziroma odštevalni model, torej je ravno obraten RGB modelu: z dodajanjem vseh treh barv dobimo črno, bela je odsotnost barv.
Vrstica 12:
[[Slika:Spectrum441pxWithnm.png|sličica|Zvezni spekter vidne svetlobe z označenimi valovnimi dolžinami.]]
[[Slika:Emission spectrum-Fe.png|sličica|Diskretni emisijski spekter železa. Vidimo, da vsebuje veliko različnih črt, ki predstavljajo valovne dolžine. Barvni ton železa je rumene barve. V spektroskopiji lahko z določitvijo spektra določimo snov oziroma element. ]]
[[Elektromagnetno valovanje]] je [[Valovanje|valovanj]]<nowiki/>e, ki ga opišemo z [[Valovna dolžina|valovno dolžin]]<nowiki/>o (ali [[Frekvenca|frekvenco]]) in [[Intenziteta|intenziteto]]. Svetlobo, katere valovna dolžina je znotraj intervala, ki ga imenujemo [[vidni spekter]] (to je območje valovnih dolžin, ki ga zaznajo čutnice v človeškem očesu), imenujemo vidna [[svetloba]]. Valovne dolžine vidne svetlobe so približno med 390 nm in 700 nm. Spekter svetlobe nam pove, s kakšno intenziteto se določena barva pojavi v svetlobi, ki se je odbila od predmeta, oziroma jo je izsevalo svetilo. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Barve spektra so tako imenovane barve mavrice. Besedo [[Spekter elektromagnetnega valovanja|spekter]] je prvi uvedel [[Isaac Newton]] leta 1666 iz [[Latinščina|latinske]] besede za ''sliko oziroma videz, izgled.'' Ugotovil je namreč, da je bela svetloba sestavljena iz več različnih barv, ki imajo točno določeno valovno dolžino. Take barve imenujemo monokromatske barve.
V tabeli so prikazani približni intervali valovnih dolžin posameznih barv v [[Vakuum|vakuumu]]. Lahko bi rekli, da je celoten interval za neko barvo, tako imenovan barvni vtis oziroma barvni ton, spekter pa je točno določena kombinacija valovnih dolžin določenega predmeta oziroma atoma. Barvo bi tako lahko definirali kot skupek spektrov, ki povzroča isti barvni vtis oziroma barvni ton.Svetlobni [[spekter]] beleži jakost vsake valovne dolžine. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Kot bomo videli, obstaja več spektrov kot je barvnih vtisov. Pravzaprav lahko določimo barvo kot razred spektrov, ki povzroča isti barvni vtis. Takšna določitev je različna med različnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]] ali celo med posamezniki. ▼
▲V tabeli so prikazani približni intervali valovnih dolžin posameznih barv v [[Vakuum|vakuumu]]. Lahko bi rekli, da je celoten interval za neko barvo, tako imenovan barvni vtis oziroma barvni ton, spekter pa je točno določena kombinacija valovnih dolžin določenega predmeta oziroma atoma. Barvo bi
== Človeški vid ==
[[Slika:Cone-response-en.png|sličica|243x243_pik|Normaliziran odziv čepkov (polne črte) in paličic (črtkana črta v odvisnosti od valovne dolžine vpadne svetlobe.]]
Vrstica 20 ⟶ 22:
Glavni članek: [[Vid]]
V človeškem očesu na mrežnici se nahajata dve vrsti vidnih čutnic ali fotoreceptorjev – čepki in paličice. S
Barve v možganih se seštevajo kot v RGB modelu. Telo, ki ga vidimo belo, torej odbija svetlobo, ki je sestavljena iz vseh valovnih dolžin vidnega spektra, telo, ki ga vidimo črno pa absorbira vso svetlobo z valovnimi dolžinami vidnega spektra.
| |||