Roman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje |
|||
Vrstica 10:
Izraz se prenese tudi na [[Portugalska|Portugalsko]], v [[Španija|Španijo]], kjer je termin našel mesto šele v 17. stoletju, uporabil pa ga je [[Miguel de Cervantes]] v [[Don Kihot]]u, takrat nastane tudi pojem [[Novela (književnost)|»novela«]] za daljšo pripovedno obliko. Podobni primeri so tudi v anglosaški literaturi kjer se pojavi v 13. stoletju in ima več oblik: romanse, romaunce…
[[George Noel Gordon Byron|Byron]] je uporabil izraz »romaunt« v Romanju grofiča Harolda saj je s tem sledil Franciji. Španski in angleški termin se nato razširita v anglosaškem in latinsko-ameriškem prostoru, francoska oznaka romana pa prodre v srednjo Evropo nato na nemški prostor v
=== Pojav romana na slovenskih tleh ===
Na slovenskih tleh se je roman pojavil leta 1866, ko je [[Josip Jurčič]] napisal prvi slovenski roman [[Deseti brat]]. Motiv Desetega brata pa je ljudski, prikazuje življenje desetega otroka v družini, ki naj bi prinašal nesrečo. Josip Jurčič je poleg romana uvedel v slovensko literaturo še [[črtica (književnost)|črtice]], [[pripovedka|pripovedke]], in [[povest]]i, pri tem je štet kot najbolj zvestega sledilca literarnega programa Frana Levstika. blaž ima faking cancer pa malega kurc
Tako romanopisje kot tudi sama literarna teorija je strmo napredovala po Desetem bratu, napredovala je tudi bralna kultura ob razvijanju slovenskega tiska in časopisja, pa tudi narodne politike, tudi sami pisatelji so bili vedno bolj seznanjeni s svojimi sodobniki. Janko Kersnik je eden prvih družboslovcev, ki seznanja s književnostjo bližnje kulturno okolje in nove kulturne in pravne izzive, ki prihajajo z reformami. Ivan Tavčar izstopa kot izrazito strankarski pisec, ki uvede liberalizem kot pomemben svetovni nazor. Vladimir Bartol je ena prvih slovenskih pisateljev, ki izrecno naslovi vprašanje psihoanalize v prozi, ukvarja se tudi z verskimi tematikami. Zaradi vidne povezave časopisov, gibanj in strank v zaprte kroge in večinoma kmečkim prebivalstvom, je velika skrb vložena predvsem v dvigovanje pismenosti. Prave romane, ki izpolnjujejo vse zahteve modernega oz. postmodernega romana, pa tudi podrobno trdno analizo dosedanje književnosti s stališča sodobne literarne teorije, slovenska književnost pričenja analizirati po drugi svetovni vojni. Z osamosvojitvijo vidno narašča literarna produkcija, opazno se poveča tudi žanrska produkcija.
| |||