Hrast: Razlika med redakcijama

Izraz '''hrast''' se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami [[drevo|dreves]] in [[grm]]ovja [[rod (biologija)|rodu]] ''Quercus'' ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem ''[[Cyclobalanopsis]]'' in ''[[Lithocarpus]]''. Poznamo okrog 600 vrst hrasta. Rod izvira iz severne poloble in vključuje [[listavec|listnata]] in [[zimzelena vrsta|zimzelene]] vrste vse od severnih zemljepisnih širin do tropov [[Azija|Azije]] in [[Amerika|Amerike]]. Severna Amerika si lasti največ hrastovih vrst, s približno 90 v ZDA, medtem ko jih v Mehiki najdemo 160, od tega pa jih je 109 endemičnih. Druga lokacija z največ hrastovimi vrstami je Kitajska, kjer jih najdemo okrog 100.

Hrasti imajo spiralno urejeno [[List (rastlina)|listje]], ki je pri številnih vrstah pernato krpasto. Nekateri imajo liste nažagane ali pa z gladkim robom. [[Cvet]]ove, ki se razvijejo spomladi, imenujemo [[mačica|mačice]]. [[Plod]], ki ga imenujemo [[želod]], je [[orešek]] in zraste v čašasti strukturi, imenovani [[kapica]]. Vsak želod vsebuje eno seme (le redko dve ali tri) in zori od šest do osemnajst mesecev, odvisno od vrste. Želodi in listi vsebujejo taninsko kislino, ki jih ščiti pred glivami in žuželkami. Živi hrasti so opredeljeni kot zimzeleni, vendar ne spadajo v to skupino.

* odd. ''Quercus'' (sopomenki ''Lepidobalanus'' in ''Leucobalanus''), [[Seznam vrst hrastov#Oddelek Quercus|vrste belega hrasta]] iz [[Evropa|Evrope]], Azije in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Peclji kratki; želod dozori v šest mesecih, je sladkega ali rahlo grenkega okusa, notranjost ovojnice ni odlakana. Listi so večinoma brez ščetin na konicah režnjev, te pa so navadno zaobljene. Sem spada [[Dob (drevo)|dob]].