Evrazijski ris: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 213.161.21.243 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 22:
'''Ris''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Lynx lynx'') ali '''navadni ris''' je prvotno živel v listnatih [[gozd]]ovih, [[človek]] pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino. Naseljuje območje od [[Severna Evropa|Severne Evrope]] do vzhodne [[Azija|Azije]].
Ris zraste do 130 cm v dolžino in 75 cm v višino (podobno kot [[gepard]]). Tehta od 30–40 kg in več. Ima zelo ostre kremplje in zobe. Njegova šapa meri 7 cm v širino in 13 cm v višino. Kremplji so vpotegljivi. Njegova življenjska doba traja 12 let. Je največji izmed preostalih risov. Ima svetlo rjavordeče obarvan [[kožuh]], posut s temnejšimi pikami, kar mu pomaga, da se lažje zlije v drevesnih krošnjah in v listju. Vzorec in barva kožuha sta zelo variabilna. Po trebuhu je belkast, dlaka na trebuhu meri do sedem, na hrbtu pa do pet centimetrov. Najlažje ga prepoznamo po dolgih črnih čopkih na ušesih in zelo kratkem repu (največ do 35 cm). Lovi predvsem [[parkljarji|parkljarje]], ki so do 4-krat večji od njega ([[jelen]]e, [[koze]], [[ovce]]), zadovolji pa se tudi z [[zajci]] in [[žvižgači]]. Pleni večinoma srnjad, manjše živali lovi le, če večjih ni dovolj. Lovi iz zasede, saj mu šibko srce ne dopušča dolgega tekanja.
Najraje ima gorsko gozdnat svet, ki se pa zaradi vpliva človeka vse bolj krči in s tem ogroža živali, ki v njem živijo. Ampak to ni edini razlog njegove ogroženosti. Že v starih časih so ga poznali po izrednih roparskih sposobnostih, zato so se ga bali in ga začeli množično iztrebljati. Kasneje so ga lovili zaradi kožuha, tako da so nastavljali razne pasti, strupe
V Sloveniji je le še okoli 17 risov, ki so jih pripeljali iz Slovaške. Risa na Slovenskem najdemo predvsem v Kočevskem rogu (kjer je gosta rast), drugače pa ga najdemo tudi v gorskih predelih Slovenije.
== Podvrste ==
|