Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto: Razlika med redakcijama

razširjeno
(menjava slike)
(razširjeno)
}}
}}
[[Slika:Kapitelj Novo mesto1.jpg|thumb|250px|Cerkev je vidna daleč okrog]]
[[Slika:Zrcalna slika Novomeški Kapitelj.jpg|thumb|250px|Kapitelj leži nad Krko]]
 
'''Stolnica svetega Nikolaja''', tudi '''Kapiteljska cerkev svetega Miklavža''', '''Kapiteljska cerkev svetega Nikolaja''' oziroma '''Kapiteljska cerkev''', med domačini pa kar '''[[Kapitelj]]''', je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti [[Novo mesto|Novega mesta]]. [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. NjeneSestoji posebnostiiz sodominantnega zanimivazvonika [[arhitektura]]na (prepletzahodu, [[barok|baročnega]]visokega gotskega prezbiterija na vzhodu in [[gotika|gotskega]]nižje stilabaročne terladje med njima. Njena značilnost je lomljena vzdolžna os cerkve),. bogataGlavni notranjostoltar krasi ([[Jacobo Robusti Tinttoreto|Tinttoretova]] oltarna slika svetega[[Sveti Nikolaj|sv. Nikolaja)]]. inTesno je povezana z zgodovino cerkvene organizacija slavnana zgodovinaDolenjskem.
 
[[Slika:Tintoretto st nicholas.jpg|left|thumb|Tintorettova slika Sv. Nikolaja]]
Do 7. aprila 2006 se je cerkev uradno imenovala '''Župnijska cerkev Novo mesto – Kapitelj'''. Po tem datumu, ko je bila ustanovljena [[Škofija Novo mesto]], je cerkev postala [[stolnica]] škofije in bila preimenovana v '''Stolnico svetega Nikolaja'''.
 
==Skopi podatki o zgodovini zgradbe==
== Zgodovina ==
 
Ozemlje na levem bregu [[Krka|Krke]], kjer stoji cerkev, je sprva spadalo pod [[Župnija Mirna Peč|prafaro Mirna Peč]]. Na griču nad zavojem reke je tedaj stala pristava [[Stiški samostan|stiškega samostana]] Gradec. Prvo zidano cerkev so na tej lokaciji verjetno zgradili potem, ko je leta 1365 tamkajšnji trg z ustanovno listino habsburškega vojvode [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolfa IV.]] dobil mestne pravice. Dobljeni privilegiji so meščanom omogočili hitrejši gospodarski razvoj in [[Novo mesto]] (sprva Rudolphswerth) je postalo vodilno na [[Dolenjska|Dolenjskem]].
 
Župnija sv. Nikolaja se v listinah prvič omenja leta 1428. V naslednjem letu, 1429, je zabeležena posvetitev [[prezbiterij]]a in glavnega oltarja cerkve. Za njen nadaljnji razvoj je najbolj pomembna letnica 1493, ko je bil pri tej cerkvi z listino cesarja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]] ustanovljen [[Kapitelj|kolegiatni kapitelj]] s [[prošt]]om in z dvanajstimi [[kanonik]]i (pridružen ljubljanskemu kapitlju). Ustanovitev je leto kasneje potrdil [[papež Aleksander VI.]] in leta 1509, z novo ustanovno listino, tudi cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], naslednik Friderika III.
 
Žal pa v listinah ni nobenega podatka o cerkveni zgradbi in njenem razvoju. Mnenja strokovnjakov o tem so bila in so še deljena<ref>Mušič</ref><ref>Komelj</ref>. Edini zanesljivejši podatek o razvoju zgradbe je leta 1937 prineslo odkritje zazidanih šilastih [[Gotika|gotskih]] oken s fragmenti [[Krogovičje|krogovičij]] v obeh stranskih stenah današnje ladje. Odkritje napeljuje na misel, da se podatek o posvetitvi iz leta 1429 najverjetneje nanaša na starejši, manjši [[prezbiterij]] in da je tedaj v osnovi že stala sedanja [[cerkvena ladja]] v gotski izvedbi. Stal je tudi [[zvonik]], katerega spodnji del, preprost pokončen [[kvader]], je verjetno obrambni stolp [[Cistercijani|cistercijanske]] pristave. Sprva je stal samostojno, potem pa so do njega podaljšali ladjo.
 
Potreba po večjem prezbiteriju, dolgem koru, se je za gotovo pojavila ob ustanovitvi kapitlja z večjim številom duhovnikov. Tedaj so pričeli z gradnjo proštije, verjetno pa so se odločili tudi za gradnjo nove cerkve. Uspeli so zgraditi le sedanji prezbiterij, nadaljevanje gradnje pa so morali opustiti, najverjetneje zaradi poslabšanja gospodarskih razmer ([[turški vpadi]] !). Namero o gradnji popolnoma nove cerkve potrjuje že zgrajena osnova za nov zvonik južno od prezbiterija in dejstvo, da se pri gradnji prezbiterija niso držali prvotne cerkvene osi (ki od vzhodne smeri odstopa za 19 stopinj proti jugu) ampak so jo (verjetno tudi zaradi nagnjenosti terena) za 16 stopinj zmaknili proti severu in jo tako dokaj natančno usmerili proti vzhodu.
 
==Prezbiterij==
 
Dolgi kor so zgradili v gotskem slogu in ga od zunaj podprli z dvakrat stopnjevanimi oporniki. Spuščajoči se teren je bil verjetno tudi razlog, da so prezbiterij podkletili s [[Kripta|kripto]], kar v času gotike ni bilo več običajno<ref>Morda pa je kripta, kot meni [[Marjan Mušič]], vendarle še živ spomin na [[Romanika|romaniko]]. Mušič, str. 172</ref>. Na južni strani cerkve so na stiku med prezbiterijem in ladjo zgradili dvoetažni prizidek s kvadratnim tlorisom, katerega močni zidovi kažejo, da so bili predvideni za večjo obtežbo in so bili najverjetneje zgrajeni kot zametek novega zvonika. Prizidek služi sedaj v zgornji etaži za [[Zakristija|zakristijo]], v spodnji pa za preddverje kripte.
 
[[slika: Novo Mesto (31813240746) (2).jpg|thumb|dolgi kor skozi »ribje oko«]]
Prezbiterij, vzdolžno zasnovan prostor v katerega vodi iz ladje vrsta stopnic, so obokali s križnorebrastim [[obok]]om. Obok je razdeljen na tri obočne pole in petosminski zaključek. Rebra oboka se združujejo v [[Služnik (arhitektura)|služnike]], ki slonijo na zidnih [[Konzola (arhitektura)|konzolah]], v zaključku prezbiterija pa segajo vse do tal. Prostor osvetljujejo štiri šilasta okna v petosminskem zaključku in eno v severni steni. Rebra so razmeroma šibka, učinkujejo bolj dekorativno, imajo globoko žlebasti profil in se stikajo brez [[sklepnik]]ov. Služniki so poligonalno prirezani in prehajajo v rebra brez cezur. Konzole so preproste, geometrične.
 
[[Kripta]] pod prezbiterijem je nizek dvoranski prostor s križnorebrastimi oboki, ki počivajo na štirih parih deloma kamnitih, deloma opečnatih osmerokotnih [[Steber|stebrov]] s kamnitimi [[kapitel]]i in bazami. Dostop v kripto vodi iz ladje skozi šilast [[portal]] in po stopnicah navzdol skozi preddverje v spodnji etaži prizidka, ki je tudi križnorebrasto obokano. Kripta se osvetljuje skozi nizka šilasta okna s profiliranim ostenjem.
 
Kdaj je bil prezbiterij zgrajen, ni pojasnjeno. Vsekakor v 16. stoletju. Leta 1497 so začeli graditi proštijo in verjetno kmalu za tem tudi cerkev. Stavbar se je očitno zgledoval po [[Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert|šentruperski cerkvi]]. Prvi novomeški prošt ja bil [[šentrupert]]ski župnik Jakob [[Auerspergi|Turjaški]] (1474-1499), ki bi lahko bil naročnik gradnje. Tudi nekateri kamnoseški znaki v spodnjih delih prezbiterija, kripte in zakristije so podobni znakom v oboku šentruperske cerkvene ladje, ki je bil zgrajen leta 1497. Po drugi strani v Novem mestu ne zasledimo figuralnega okrasja, značilnega za šentruperskega mojstra. Vsekakor je neznank še veliko. Parezbiterij bi lahko bil zgrajen kmalu po letu 1500, slogovne značilnosti, ki so brez gotske napetosti<ref>Komelj, str. 205</ref>, pa ne izključujejo tudi kasnejše gradnje in dokončanje današnjega oboka prezbiterija šele po velikem požaru v Novem mestu leta 1576.
 
==Cerkvena ladja==
 
Današnja, izrazito podolžna ladja, ki ima [[Barok|baročni]] izgled, tako po zgradbi kot po opremi, je morala imeti burno zgodovino. Sprva je imela lesen, raven strop. Ko so jo pokrili z zidanim, baročno banjastim obokom, ki ga stari gotski zidovi niso mogli nositi, so ob notranjih straneh obeh vzdolžnih sten dozidali tri pare slopov in nanje naslonili obočne loke. Med slopi je tako nastal prostor za dve vrsti stranskih kapel, kakršne imajo cerkve [[jezuit]]skega tipa.
 
Ladja se asimetrično stika z zvonikom. Oba [[portal]]a, severni in južni, ta nosi letnico 1621, sta šilasto oblikovana in s tem še ohranjata povezavo z gotiko. Ob zahodni steni ladje stoji pevski kor. Okna, ki so na sredinah kapel, so polkrožno zaključena. Čas takšnega oblikovanja ladje morda beleži letnica na južnem stranskem vhodu v ladjo; to je bil čas prehoda v barok, ki se je v Novem mestu morda dogodil zgodaj tudi pod vplivom stiškega samostana.
 
Ob popravilu strehe v času regotizacije (1860) so zunanje stene ladje dvignili za poldrugi meter.
 
==Zvonik==
 
Spodnji del zvonika, preprost pokončni [[kvader]], je verjetno še iz časa stiške pristave. Nad njim se oblika stolpa spremeni v osmerostrano [[Prizma|prizmo]], ki je v spodnjem delu še gotska, vrhnji del pa so nadzidali v času regotizacije. Prvotno gotsko streho v obliki osmerostrane [[Piramida (geometrija)|piramide]] je v baroku (leta 1658 ali 1667) zamenjala čebulasta streha, ob regotizaciji v šestdesetih letih 19. stoletja pa ponovno gotska s kritino iz [[skril]]a. Leta 1878 so kritino zamenjali z [[Baker|bakreno]], ki pa jo je vzela prva svetovna vojna. Danes se kaže zvonik na zunaj v psevdogotski preobleki, njegova odlika pa je v dimenzijah, s katerimi premaguje prostor in mu daje kar se da opazen pečat.
 
==Oprema==
 
Po velikem požaru v Novem mestu leta 1576 je cerkev dobila novo [[Barok|baročno]] opremo. Umetnostno razgledani prošt Polidor de Montagnana je okrog leta 1582 pridobil za veliki oltar sliko manierističnega slikarja [[Jacobo Robusti Tintoretto|Jacopa Robusti Tintoretta]] ''Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom''.
 
Iz 18. stoletja so se ohranile slike [[Janez Valentin Metzinger|Janeza Valentina Metzingerja]] na stranskih oltarjih, ki jih je leta 1733 pri njem naročil prošt Jurij Frančišek Ksaver de Marotti <ref>naročil jih je šest</ref> in korne klopi z [[Intarzija|intarziranimi]] upodobitvami apostolov (1738) ter fragmenti poslikave ob vhodu v kripto. Cerkev je dobila baročne [[orgle]] (1775-89).
 
V času regotizacije je prošt [[Jernej Arko]] (1852-1868), ki je dal po novi modi preoblikovati zvonik, poskrbel tudi za nov glavni oltar, ki ga je naročil pri podobarju iz Šentvida nad Ljubljano, Matevžu Tomcu. Novogotski oltar je bil posvečen leta 1868, vendar ni bil dobro sprejet. Slikar [[Janez Wolf]] je naslikal sliko za enega od stranskih oltarjev (1872-75).
 
Umetnostno dejaven je bil spet prošt dr. Sebastijan Elbert (1898-1924). Prezbiterij je tako leta 1900 dobil nova okna, poslikana z zgodovinsko vsebino<ref>ki so ravno zaradi tega potem večkrat povzročala politične probleme, dokler jih leta 1944 niso pobile zavezniške bombe</ref>. Slikar [[Matija Koželj]] je naslednje leto poslikal prezbiterij z rastlinsko ornamentiko. V prezbiteriju so postavili nov krstni kamen in predelali veliki oltar. Naredili so nova vrata v zakristijo in timpanon okrasili z mozaikom ''Dobrega pastirja''. Leta 1904 je dobila nova okna tudi ladja, to pot slogovno neopredeljena, in nove orgle, ki so jih postavili v staro baročno omaro. Prošt Elbert je imel tudi načrte za popolnoma novo ladjo, širšo in poravnano s prezbiterijem, ki bi uresničila trajno željo novomeškega kapitlja, a je bil projekt očitno predrag.<ref>Resman</ref>
Prvotna cerkev je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, prvič pa je omenjena v listini o podelitvi [[mestne pravice|Mestnih pravic]] v letu 1365. Prošnji o ustanovitvi kolegiatnega kapitlja (kolegij kanonikov stolne cerkve ali capitulum ) je leta [[1493]] [[cesar]] [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] ugodil in izdal ustanovno listino, v kateri je določil, da zbor kanonikov šteje ducat duhovnikov in [[prošt]]. Še v istem letu so se pričela obsežna gradbena dela in pozidave (v gotskem stilu), predvsem proštije, ki pa se je zavlekla z mnogimi spremembami pozidav vse do leta 1623. Odobrenje za ustanovitev je potrdil tudi [[papež Aleksander IV.]] z [[bula|bulo]] v letu 1494. Naslednik na prestolu Friderika III., cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljan I.]], je z dodatno listino v letu 1509 določil Kapiteljski grb (zlati konj na zelenem griču, pod katerim teče voda). V letu [[1576]] je Novo mesto doletel hud požar, ki je delno poškodoval Kapiteljsko cerkev in proštijo (uničeno je bilo veliko notranje opreme in nagrobnikov, o čemer poroča tudi [[Janez Vajkard Valvazor]] v svoji Slavi vojvodine Kranjske). Pozidave (v zgodnje baročnem stilu) z novimi poslikavami in notranjo oprema je trajalo okoli 100 let. Leta 1673 je papež Klement X. podelil kapiteljskem proštu in vsem njegovim naslednikom čast, da smejo nositi infulo in pastorale. Po tem času je Kapitelj z manjšanjem turške nevarnosti postopoma izgubljal svojo moč, posebej po tem, ko je južno obrambo pred [[Turki]] prevzelo mesto [[Karlovac]]. Tako je Kapitelj deloval vse do časa [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]a in [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], ki so imele za posledico zmanjševanje cerkvene moči in ukinitev mnogo samostanov, kolegialnih kapitljev in podobnih cerkvenih ustanov. Tako so [[Francozi]] Kapitelj leta 1810 ukinili. Po obnovitvi je bil kolegialni Kapitelj znova ustanovljen leta 1818 in postal sedež [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]] (ena večjih tudi v današnjem času).
<gallery>
[[Slika:Kapitelj Novo mesto1.jpg|thumb|250px|<small>Cerkev je vidna daleč okrog]]
[[Slika:Zrcalna slika Novomeški Kapitelj.jpg|thumb|250px|Kapitelj leži nad Krko]]
[[Slika:Tintoretto st nicholas.jpg|left|thumb|Tintorettova slika Sv. Nikolaja]] na glavnem oltarju</small>
</gallery>
 
==Sklici in opombe==
Cerkev je bila z ''Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto'', [[Uradni list RS]] št. 38/1992 razglašena za [[kulturni spomenik lokalnega pomena]].
{{skliciopombe|12}}
 
==Viri==
Cerkev je 7. aprila 2006 postala stolnica novoustanovljene [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]], dotedanji kolegiatni kapitelj pa s tem postal novomeški stolni kapitelj (eden od treh v Sloveniji).
 
*{{cite book |title= Gotika v Sloveniji |last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1995|publisher= Narodna galerija| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 5070310|page= |pages= 113-114|accessdate=}}
==Sklici==
*{{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink= |coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 128-130|accessdate=}}
{{sklici|1}}
*{{navedi knjigo|title= Podoba novomeške kapiteljske cerkve skozi čas |last= Mušič |first= Marjan |authorlink= |coauthors= |year=1969|series = Novo mesto : 1365-1965 : prispevki za zgodovino mesta ||volume= |publisher=| location= Novo mesto|isbn= |cobiss= 513039231 |page= |pages=163-179|accessdate=}}
*{{navedi knjigo|title= Umetnostna preteklost Novega mesta |last= Komelj |first= Ivan|authorlink= |coauthors= |year=1969|series = Novo mesto : 1365-1965 : prispevki za zgodovino mesta, - str. 196-222 ||volume= |publisher=| location= Novo mesto|isbn= |cobiss= 513039487 |page= |pages=200-206|accessdate=}}
*{{navedi knjigo|title= Nova gotika na novomeškem kapitlju|last= Resman|first= Blaž|authorlink= |coauthors= |year=1990|series = Dolenjski zbornik ... : zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave (1990)||volume= |publisher=| location= Novo mesto|isbn= |cobiss= 790071 |page= |pages=201-215|accessdate=}}
*{{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 8|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411|page= |pages=37 |accessdate=}}
 
== Zunanje povezave ==
1.061

urejanj