Ramanovo sipanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
FMF-EO (pogovor | prispevki)
Dopolnitev z opisom sipanja v plinih in tekočinah
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 37:
Za majhne valovne vektorje oziroma dolge valovne dolžine nam razvoj sinusne funkcije podaja linearno odvisnost frekvence od valovnega vektorja. Ta je značilna za [[Zvok|zvočno valovanje]], zato imenujemo dobljeno disperzijsko relacijo mrežnih nihanj akustična veja in kvazi delce, ki nosijo energijo nihanja, akustični fononi.
====Optična veja====
Obravnava mrežnih nihanj pri kristalih z bazo je malce bolj zapletena. Pri kristalih z bazo ponavljajoča enota - primitivna celica - vsebuje več kot en gradnik. Primer kristala z bazo je naprimerna primer molekulski kristal, kjer je ponavljajoča enota kar cela molekula. Kot pri izpeljavi akustične veje, se osredotočimo na najpreprostejši primer, enodimenzionalni kristal z bazo, kjer bazo sestavljata dva atoma z maso M. Ravnovesne lege prvih atomov v bazi naj podaja enodimenzionalni vektor <math> na </math>, drugih pa <math> na + d </math>, pri čemer je <math> d </math> manjši od polovične medatomske razdalje <math> a/2 </math>. Odmike od ravnovesnih leg označimo z <math> u_1(na) </math> in <math> u_2(na) </math>. Harmonski potencial v tem primeru je oblike
:<math> U = \frac{K}{2}\sum[u_1(na) - u_2(na)]^2 + \frac{G}{2}\sum[u_2(na) - u_1([n+1]a)]^2 </math>
Potencial nam podaja dva sistema diferencialnih enačb, gibalne enačbe posebej za prve in posebej za druge delce