Sedimentne kamnine: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 10:
Vse sedimentne kamnine nastajajo na podlagi velikih pritiskov, ki stisnejo usedle fine delce v trdno celoto. Ti delci so usedlina, izločena iz [[suspenzija|suspenzije]] v [[zrak]]u, [[led]]u ali [[voda|vodnem]] toku. Po nanosu določene količine sedimenta slednji ni več v stiku z izvornim prenosnim medijem, veliki pritiski, ki nastanejo zaradi višjih plasti, pa ga združijo v kamen v procesu [[litifikacija|litifikacije]]. Celoten proces kemičnih, fizikalnih in bioloških sprememb, skozi katerega gre sedimentni material od svojega nanosa preko litifikacije do [[preperevanje|preperevanja]], pa se imenuje [[diageneza]].
 
Sedimentne kamnine so izrednega geološkega pomena zaradi informacij, s katerimi je moč preučevati [[Zemlja#zgodovina Zemlje|zgodovino Zemlje]]. K temu zlasti doprinašajo [[fosil]]i, ohranjeni in okameneli ostanki prazgodovinskih rastlin in živali, katerih mrtev ostanek se je usedel na površino odlaganja materiala, ta pa ga je kasneje z novimi plastmi tudi prekril. Druge kamnine fosilov namreč ne vsebujejo, saj so bile za razliko od sedimentnih večinoma ustvarjene pri visokih temperaturah in pritiskih, ki ne omogočajo obstoja fosilov. Ravno tako je za preučevanje geološke zgodovine uporabna plastna sestava tovrstnih kamnin, saj primerjava plasti omogoča tudi primerjavo in datiranje različnih [[geološkaGeološka časovna obdobjalestvica|geoloških obdobij]] med seboj.
 
Krovna plast sedimentnega kamna, ki sestavlja [[Zemeljska skorja|Zemljino skorjo]], je površinsko obsežna, a je skupni delež slednjega med vsemi kamninami le približno 5-odstoten. Zato so sedimentne plasti, ki jih je videti po površini Zemlje, le tanka prevleka čez debele sloje magmatskih in metamorfnih kamnin.