Redakcija: 12:29, 15. januar 2019 uredi 2001:1470:fbd1:4:1844:a10f:fdc5:793a (pogovor) Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:53, 19. januar 2019 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj m →‎Značilnosti lavnih tokov Novejše urejanje →
Vrstica 49: [[Slika:Pāhoehoe and Aa flows at Hawaii.jpg\|thumb\|right\|Lavi pāhoehoe in ʻāʻā lahko tečeta tudi druga ob drugi (Havaji, ZDA, september 2007)]] Značilnosti toka lave in oblike vulkanov so odvisne od fizikalnih lastnosti lave, predvsem viskoznosti. Tokovi bolj tekoče ~~bazaltske~~bazaltne lave tvorijo bolj ploščate tvorbe, medtem ko tokovi viskozne riolitske lave tvorijo grčaste in kladaste gmote kamnin. Za razvrščanje vulkanskih tvorb in pridobivanje podatkov o ognjeniških izbruhih, ki so povzročili tokove lave, se tudi v primerih, ko je lava zasuta ali je metamorfirala, uporabljajo splošna načela vulkanologije. Vrstica 59: Če lava teče preko mokre ali vlažne podlage, lahko pride do hidrotermalnih pojavov. V spodnjem sloju lave lahko nastanejo mehurčki, ki so včasih napolnjeni z minerali. Podlaga, po kateri je tekla lava, je lahko zdrobljena ali poškodovana zaradi delovanja vrele ujete vode, zemlja pa je lahko zapečena v terakoto opečnato rdeče barve. Razločevanje [[sil (plastna žila)\|sil]]ov od toka lave v sekvencah magmatskih kamnin je lahko težavno. Nekateri sili nimajo običajnih brečastih robov in lahko na zgornji in spodnji površini kažejo šibke metamorfne avreole, medtem ko lava zapeče samo podlago, po kateri je tekla. Metamorfne pojave je v naravi pogosto težko opaziti, ker so pogosto šibki in prostorsko omejeni. Peperitski sili, ki so prodrli v mokre sedimentne kamnine, po navadi ne zapečejo gornjih površin in so zato precej podobni lavam. ==== Lava ʻaʻā ==== [[Slika:Aa large.jpg\|thumb\|Žareče čelo lave aa, ki teče preko lave pāhoehoe (obalna ravnina ognjenika Kilauea, Havaji, ZDA)]] Lava ʻaʻā ali aa je ena od treh osnovnih vrst lave. Izraz ʻaʻā v [[havajščina\|havajščini]] pomeni ''kamnita groba lava'', lahko pa tudi ''goreti'', ''plamen'' ali ''požar''. Lava aa je [[bazalt]]~~ska~~na lava, za katero je značilna groba, z gruščem posuta površina, sestavljena iz zdrobljenih blokov lave - klinkerja. Naziv Aa je v vulkanologijo in geologijo uvedel ameriški geolog Clarence Dutton.<ref>James Furman Kemp: A handbook of rocks for use without the microscope: with a glossary of the names of rocks and other lithological terms. 5. izdaja, New York: D. Van Nostrand, 1918, str. 180 in 240.</ref><ref>C. E. Dutton, 4th Annual Report U.S. Geological Survey, 1883, str. 95.</ref><ref>Bulletin of the Geological Society of America, '''25''', Geological Society of America. 1914, str. 639.</ref> Nevezana, zdrobljena in groba površina lave aa upočasnjuje in zavira njen tok in v resnici pokriva masivno gosto jedro, ki je najbolj aktiven del lavnega toka. Fragmenti ohlajenega zdrobljenega klinkerja na čelu lavnega toka se kotalijo navzdol pred strmo čelo in utonejo v napredujočem toku lave, zato so fragmenti lave aa tako na dnu kot na površini lavnega toka. Lave aaʻaʻā bruhajo po navadi pri temperaturah od 1000 do 1100 °C in imajo višjo viskoznost kot lava pāhoehoe. Če postane tok lave pāhoehoe na strmih pobočjih zaradi ovir turbulenten, se lahko lava pāhoehoe pretvori v lavo aaʻaʻā. ==== Lava pāhoehoe ==== Vrstica 76: ==== Blazinasta lava ==== [[Slika:Pillow lava at Oamaru.jpg\|thumb\|left\|Prerez blazinaste lave (Oamaru, [[Nova Zelandija]])]] ]] Blazinasta lava nastaja pri izbruhih lave iz vulkanskih dimnikov pod vodno površino ali pod debelim ledeniškim ledom ali pri iztekanju lave v morje. Viskozna lava se v stiku z vodo hitro ohladi in dobi trdno skorjo. Skorja nato poči, iz razpoke pa izbruhne nova kepa oziroma blazina lave. Proces se ponavlja, dokler se lava ne ohladi. Blazinasta lava je zelo pogosta, saj večino Zemljine površine pokriva voda in je večina ognjenikov v bližini vode ali celo v njej. {{clear}} == Lavne tvorbe == === Ognjenik ===

Lava: Razlika med redakcijama