Helena Kottler Vurnik: Razlika med redakcijama

Ko so aprila 1942 italijanski okupatorji zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|OF]] ustrelili njenega sin Ivana Nika, na katerega je bila močno navezana, je postopoma nehala ustvarjati. Par je vse redkeje dobival naročila, Vurnika pa so postopoma odslovili s Fakultete za arhitekturo. Leta 1956 sta se je par preselilpreselila nazaj v Radovljico, kjer je Helena po dolgotrajni bolezni umrla leta 4. aprila 1962.

Iz italijanskega in dunajskega časa so med drugimi znane njene jedkanice Goslač in popevkarica, Na samotnih potih, Parižanka, V tihoti svetišča, Hiša v Bukari, in Spominu Iv.Ivanu Cankarja. Izmed njenih zgodnjih slikarskih del so ohranjene oljneohranjena slikedela Žid, Pocestni delavec, Tržni dan v Mirandoli in Portret mlade žene. Tudi pozneje je nadaljevala s slikanjem platen, vendar v veliko manjšem obsegu. Iz poznejšega obdobja je ohranjenih nekaj portretov, ter slike Sijala je noč (po motivu ciganske pesmi), Dvorišče Vurnikove hiše v Radovljici idr.

Njeno najbolj znano posvetno delo so stenske slike v glavni dvorani stavbe [[Zadružna gospodarska banka|Zadružne gospodarske banke]] na [[Miklošičeva cesta, Ljubljana|Miklošičevi cesti]] v Ljubljani, ki je danes znana kot [[Vurnikova hiša]]. Pri ustvarjanju je sledila moževi ideji o novem slovenskem narodnem arhitekturemarhitekturnem slogu, zato so za poslikave značilni folklorni elementi (slovenske narodne barve, stilizirani vzorci ljudskih vezenin in ženske figure v narodnih nošah).

Po preselitvi na Kranjsko je bilo njeno ustvarjanje vezano večinoma na projekte njenega moža, zato so bila naročila v veliki večini sakralne narave. Tako je bilo naročilo za poslikavo zasebne kapele škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]] v [[Trst|Trstu]] leta 1915. Zanj je naslikala tri velike kompozicije: Marijino oznanjenje, sv. Andrej in Velikonočno jutro, od katerih pa je dejansko končala le prvo. Velikih formatov do tedaj ni bila vajena, zato je naročilo zanjo predstavljalo velik izziv. Paru je pri ustvarjanju svetoval prelat [[Franc Kimovec]], ki jima je tudi posredoval cerkvena naročila. PoLeta 1919 sta prevzela naročilo za preureditev cerkvice v Topolu nad Medvodami, za katero je Helena naslikala sv. Katarino pred sodniki. Z leti je prihajalo vse več cerkvenih naročil; med njena najbolj znana slikarkinatovrstna dela spadajo: Srce Jezusovo, Majska Madona (glavni oltar cerkve sv. Krištofa v Ljubljani, ki danes ne stoji več), Mala Terezika (v [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkvi sv. Petra v Ljubljani]]), sv. Magdalena, Zdrava Marija, tabelne slike sv. Ane, Madona pod križem in sv. Tadej (v cerkvi [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|sv. Petra v Ljubljani]]), Majniška Madona (v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]]), Marijino oznanenjeoznanjenje (cerkev sv. Vida v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu]] pri Ljubljani) in štiri manjše slike (glavni oltar cerkve v [[Sodražica|Sodražici]]). V vlogah svetnikov na njenih slikah je pogosto upodobila moža in otroka, saj je vedno slikala po opazovanju, med podobami svetnic pa najdemo tudi njene avtorporteteavtoportrete.

Poleg platen je sakralna dela ustvarjala tudi v tehniki mozaika, v kateri je večkrat upodobila skupino štirih [[Evangelist|evangelistov]], npr. štiri manjše podobe na retabulah v župnijski cerkvi v Radovljici, na krilnem oltarju v Mirnu (med 2. svetovno vojno so pogorelizgoreli), in na pročelju cerkve svetegasv. Petra v Ljubljani, kjer je skupina upodobljena z osrednjo postavo Kristusa med delfinoma, ki sta simbol vstajenja. Za župnijsko cerkev v [[Kranj|Kranju]] je ustvarila mozaik Marija morska zvezda, za pročelje benediktinske bazilike v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]] pa mozaik Madona – morska zvezda.

*[http://www.gorenjci.si/osebe/vurnik-helena/455/ Vurnik, Helena]. Gorenjci. si.