Obelisk: Razlika med redakcijama

'''Obelísk''' ({{jezik-grc|oβελισκoς}}: obeliskos, iz {{jezik-el2|oβελoς}}: obelos -− ''[[kopje]]''; ''šiljast steber'') je visok [[monolit]]en [[kamnina|kamnit]] [[spomenik]] kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s [[piramida|piramido]]. Razvili so ga [[Staristari Egipčani]]. Kot [[simbol]] je vplival na mnoge kasnejše oblike objektov, kot jeso [[stolp]], [[minaret]], [[zvonik]], [[televizijski stolp]], in drugepodobno.

V zgodovini so izstopajoče vitke zgradbe označevale spominske in kultne objekte in imele zato simbolen pomen. Sodobne podobne zgradbe pa imajo drugačen pomen (televizijski stolpi) in so zaradi sodobnih materialovvrst materiala in inženirskih dosežkov tudi zelo visoke. Najbolj podoben egipčanskemuEgipčanskemu obelisku je najbolj podoben CN Tower v [[Toronto|Torontu]], [[Kanada]].

[[Tujka]], ki je k nam v uporabo prišla v [[19. stoletje|19. stoletju]], je po vsej verjetnosti prevzeta po zgledu in [[nemščina|nemške]] besede ''Obelisk'', le ta pa iz [[latinščina|latinske]] ''obeliscus'', ki pa je prevzeta iz grščkegrške besede ''obeliskos'', kar je manjšalnica besede ''obelos'' v pomenu šiljast steber.

[[Slika:Heliopolis200501.JPG|thumb|right|Obelisk faraona Senusreta I., Al-MaallaMaala, okrožje Al-MatariyyahMatarija v Heliopolisu, Kairo.]]

Obelisk je bil prvotno torej monolit, narejen iz enega samega kosa marmorja ali granita s štirimi stranicami, stanjšan proti vrhu, kjer je bil okronan s piramido, ki je bila prevlečena z [[zlato]]m ali elektrumom -− zlitina zlata in srebra jantarjeve barve. Predstavljal naj bi ''okameneliokamneli sončni žarek'' in označeval svetlobo, ki je prihajala od boga. [[Egipčani]] so jih postavljali v parih pred templje, kjer so imeli vlogo čuvarjev. Prvi tak primer je bil Amonov tempelj v Luksorju.

Starim Rimljanom so bilise zdeli obeliski zelo zanimivi, zato so jih celo vrsto odpeljali iz Egipta v Rim. Najbolj znan je verjetno 25 metrov visok in 331- ton težak obelisk na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra v Rimu]]. Obelisk je stal od leta 37 ob steni Neronovega circusa, ob stari baziliki Sv.svetega Petra.

:»[[Plinij Starejši]] v svoji knjigi ''Naturalis historiaNaravoslovje'' opisuje prevoz obeliska iz Egipta v Rim po nalogu cesarja Gaja (CaligulaKaligula) kot izjemen dogodek. Ladja, ki je opravilaza prevoz je imela ogromen jambor iz lesa jelke, ki ga štirje moški niso mogli objeti. Za balast je bilo potrebnopotrebnih stodvajsetsto dvajset mernikov leče. Ko je ogromna ladja izpolnila svojo ​​nalogo, so ogromno ladjojo napolnili s kamni in cementom in jo, potopili ter tako ustvarili temelje sprednjega pomola novega pristanišča v Ostii.« <ref>James Lees-Milne, ''Saint Peter's'' (1967).</ref>

Ponovna postavitev obeliska je prestrašila tudi [[Michelangelo|Michelangela]], vendar je bil [[papež Sikst V.|Sikst V.]] odločen, da ga bo postavil pred Sv.cerkev svetega Petra. [[Domenico Fontana]], pomočnik GiacomoGiacoma Della Porta, graditelja bazilike, je predstavil papežu model dvigala, s katerim bi postavili obelisk. Fontana je dobil projekt in ga realiziral. Obelisk, na pol pokopan pod ruševinami, je bilo potrebnotreba najprej izkopati. Nato je trajalo odOd 30. aprila do 17. maja 1586 je trajalo, da so ga premaknili na valjih na trg. Za to je bilo potrebnopotrebnih skoraj 1000 moških, 140 vprežnih konj in 47 dvigal. Ponovna postavitev je bila 14. septembra na praznik ''Povzdignjenjapovzdignjenja Križa''. PodvihPodvig je podrobno opisan v knjigi in prikazan na bakreni jedkanici ''Della Trasportatione dell'Obelisco Vaticano et delle Fabriche di Nostro Signore Papa Sisto V. (1590)''.

Še trije obeliski so bili postavljeni v Rimu pod Sikstom V.: Edeneden pred [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]] (1587), orjaški obelisk pri [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|lateranski baziliki]] (1588), in tisti na trgu Piazza del Popolo (1589).<ref>[http://dx.doi.org/10.3931/e-rara-117 Della trasportatione dell'obelisco Vaticano et delle fabriche di Nostro Signore Papa Sisto V, fatte dal caualier Domenico Fontana architetto di Sua Santita, In Roma, 1590]</ref>

Niso pa bili egiptovski obeliski v rimskem cesarstvu samo v Rimu. Herod Veliki je posnemal svoje rimske pokrovitelje in postavil egipčanski obelisk iz rdečega granita na hipodromu svojega novega mesta [[Cezareja|Cezareje]] v severni [[Judeja|Judeji]]. Je približno 12 m visok in tehta okoli 100 ton.<ref>{{cite web|url=http://highskyblue.web.fc2.com/caesarea.htm |title=Caesarea Obelisk |publisher=Highskyblue.web.fc2.com |date=2001-06-18 |accessdate=2013-06-14}}</ref> Po odkritju arheologov, je bil ponovno postavljen na nekdanje mesto.

V [[Carigrad]]u je vzhodno-rimskivzhodnorimski cesar Teodozij leta 390 pripeljal obelisk na svoj [[hipodrom]], kjer je bil izpostavljen [[Križarji|Križarjemkrižarjem]] in [[Seldžuki|Seldžukom]] in stoji na hipodromu, trgu v modernemsodobnem Carigradu. Visok je bil 29 m in tehtal 380 ton. Spodnja polovica se ni ohranila. Danes je visok 20 m.<ref>{{cite web|url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/egypt/raising/istanbul.html |title=NOVA Online &#124; Mysteries of the Nile &#124; A World of Obelisks: Istanbul |publisher=Pbs.org |accessdate=2013-06-14}}</ref>

Najbolj znani primeriobeliski zunaj Rima so pari 21 metrov 187-tonski ''Kleopatrina igla'' v [[London]]u in [[New York]]u in 23 m in 227-tonski obelisk na Place de la Concorde v [[Pariz]]u.

[[Slika:Obelisk5.jpg|right|thumb|ObeliskHačepsutin Hatshepsutobelisk, tempelj v Karnaku, LuxorLuksor, Egipt]]

* obelisk [[Senusret I.]], XII. dinastija, 1942 pred n. št., 21 m in 120 ton<ref>{{cite web|url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/egypt/raising/cairo.html |title=NOVA Online &#124; Mysteries of the Nile &#124; A World of Obelisks: Cairo |publisher=Pbs.org |accessdate=2013-06-14}}</ref>, rdeč granit, območje Al-MasallaMasale v okrožu Al-MatariyyahMatarija, Heliopolis, [[Kairo]]; je najzgodnejši tempeljski obelisk in še vedno v prvotnem položaju.<ref>[http://encyclopedia.jrank.org/NUM_ORC/OBELISK_Gr_b3EXivrcos_diminutiv.html ''[[Encyclopædia Britannica]]'', 1911 edition.]</ref>

* obelisk [[Tutmozis I.|Tutmozisa I.]], 1520 pr. n. št., 20 m in 143 ton, tempelj Karnak [[Luksor]]

* obelisk [[Senusret I.]], 12,9 m, FaiyumFaijum (starodavno mesto CrocodilopolisKrokodilopolis)

* obelisk [[Tutmozis III.|Tutmozisa III.]], 1500 pr. n. št., 32,5 m in 455 ton, pred [[Lateran|baziliko sv.svetega Janeza v Lateranu]], [[Rim]]; je najvišji egipčanski obelisk <ref name="pbs.org">{{cite web|url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/egypt/raising/rome.html |title=NOVA Online &#124; Mysteries of the Nile &#124; A World of Obelisks: Rome |publisher=Pbs.org |accessdate=2013-06-14}}</ref>

* obelisk [[Psammetichus II.]], 600 pr. n. št., 21,79 m in 230 ton, Trg Montecitorio, Rim

* obelisk PsammetichusPsametikus II.,600 pr. n. št., 5,47 m, Trg Santa Maria sopra Minerva, Rim

* obelisk neznanega faraona posvečen cesarju [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgustu]], 10 n. št.,25,5 m in 331 ton, Trg sv.svetega Petra, Rim

ObeliskObeliski kot spomeniki so znani tudi iz [[Asirija|asirske]] civilizacije, kjer so bili postavljeni kot javni spomeniki, ki so spominjali na dosežke asirskega kralja.

''Beli obelisk'' (imenovan zaradi svoje barve), je odkril Hormuzd Rassam leta 1853 v [[Ninive|Ninivah]]. Obelisk so postavilije bodisipostavil [[Ašurnasirpal I.]] (1050-10311050−1031 pr. n. št.) ali [[Ašurnasirpal II.]] (883-859883−859 pred našim štetjem). ObeliskNa nosiobelisku je napis, ki se nanaša na kraljev zaseg blaga, ljudi in čred, ki jih je pripeljanapripeljal nazaj v mesto [[Ašur]]. [[Relief (umetnost)|Reliefi]] na obelisku prikazujejo vojaško dejavnost, lov, zmago, bankete in prizore poklona kralju.

''RassamRassamov obelisk'', poimenovanimenovan po najditelju Hormuzdu Rassamu, je bil na trdnjavtrdnjavi [[Nimrud]] (starodavni Kalhu). PostavljenPostavil ga je Ašurnasirpal II., ohranjenohranjeni jeso le v fragmentih. Ohranjeni deli, reliefaki upodabljajo prizore poklona kralju iz Sirije in zahoda.

''[[Črni obelisk]]'' je odkril Sirsir Austen Henry Layard leta 1846 na trdnjavi Kalhu. Obelisk je postavil [[Šalmaneser III.]]. Reliefi prikazujejo prizore poklonapoklon kralju, upodobljena kotsta tudi upodobitevdva dvehumirjena umirjenih vladarjevvladarja, izraelskegaizraelski Jehu in gilzaneanskegagilzanski Sua, ki se poklanjata kralju. Reliefi na obelisku imajo spremljevalne [[epigraf]]e, poleg teh pa tudi daljši napis, ki beleži enoo izmedeni najnovejših različic analov Šalmanasarja III., ki zajema obdobje od nastopa oblasti do njegovega 33. leta vladanja.

Številni obeliski so bili vklesani v starodavnem [[Aksumitsko kraljestvo|AksumitkemAksumitskem kraljestvu]], danes na severu [[Etiopija|Etiopije]]. Najbolj znan primer je tako imenovan (24 m visok) ''Obelisk Aksum''. Izklesan je bil okoli 4. stoletja našega štetja, va teku časa paje propadel in se zlomil v tri dele. Takega so našli italijanski vojaki leta 1935, po koncu druge italijansko-abesinske vojne, izropali in odpeljali v Rim leta 1937, kjer je stal na Piazza ditrgu Porta Capena. Italija bi ga po dogovoru v sporazumu Združenih narodov 1947, obeliskmorala vrnetivrniti, vendar ni potrdila sporazuma do leta 1997. PoLeta letih pritiska2003 je leta 2003 italijanska vlada naredila prve korake za njegovo vrnitev, leta 2008 pa je bil končno ponovno postavljen.

Največji znani obelisk, ''Velika stela iz Aksuma'', zdaj prevrnjen, visok 33 m in 3 x 2 metra na dnu (520 ton)<ref>"The Seventy Wonders of the Ancient World" edited by Chris scarre 1999</ref>, je eden od največjih posamičnih kosov kamna, ki so ga kdaj izdelali v zgodovini človeštva in je verjetno padel med postavljanjem ali kmalu po tem, saj je pokril velik del množičnega grobišča pod njim. Obeliski, pravilno imenovani [[Stela (spomenik)|stele]] ali ''hawilt'' ali ''hawilti'' se ne končajo s piramido in so jih uporabljali za označevanje grobov in podzemnih pogrebnih komor. Največji so bili pri kraljevih grobnicah in so okrašeni z večnadstropnimi lažnimi okni in vrati, plemstvo pa naj bi imelo manjše primere. Poleg le nekaj večjih, stoječih, obstajaje na stotine manjših stel.

Rimljani so izdelali obeliske v starodavnem egipčanskem slogu. Primeri so:

* Arles, Francija -− kamnit obelisk v Arlesu na Place de la Republique, iz 4. stoletja rimskega izvora

* Benevento, Italija -− trije

* München -− obelisk ''Titus Sextius africanus'', Staatliches Museum Ägyptischer Kunst, Kunstareal, 1. stoletje, 5,80 m

Obelisk na trgu Sultanahmet, Hipodrom Konstantinopla. Zgradil ga je Konstantin VII. (905-959905−959) iz porfirja in je bil prvotno pokrit s pozlačenimi bronastimi ploščami.

=== Pred kolumbovskiPredkolumbovski ===

Prazgodovinski ''Tello obelisk'', najden leta 1919 na Chavín de Huantar v [[Peru]]ju, je monolit -− stela z razsežnostmi obeliska. Izklesan je v nizkem reliefu zs Chavínsimboli simboliChavína, kot so pasovi zob in živalske glave. Dolgo je bil shranjen v Museo Nacional de Arqueología, Antropología e Historia del Perú v [[Lima|Limi]], od julija 2008 je v Museo Nacional de Chavín, in imenovan po arheologu Julio C. Tello, ki ga je odkril in mu pravijo ''oče perujske arheologije''. Bil je prvi ameriški avtohtoni arheolog.

[[Image:Fontaine-des-Quatre-Dauphins in Aix-en-Provence.JPG|right|thumb|Vodnjak Quatre Dauphins v Aix-en-Provence.]]

=== 18. Stoletjestoletje ===

*Obelisk na trgu Ripon (Nicholas Hawksmoor) 1702 - je bil prvi večji obelisk v Britaniji.

*Montreal Park, Riverhead, Kent – obelisk lorda JefferyJefferyja Amhersta, 1761.<ref>{{cite web|url=http://risk.english-heritage.org.uk/default.aspx?id=1132&rt=1&pn=93&st=a&ctype=all&crit= |title=English Heritage &#124; English Heritage |publisher=Risk.english-heritage.org.uk |accessdate=2013-06-14}}</ref>

*''Kolo'' je 65 čevljev visok obelisk iz 350 koles, postavljenih v Santa RosaRosi, [[Kalifornija]].

Slika:Washington Monument Top.jpg|Washingtonov spomenik v WashingtonWashingtonu, D. C., ZDA

Slika:Obelisk of Sao Paulo.jpg|Obelisk v São PauloPaulu, Brazilija

Slika:Monas by day.jpg|Monumen Nasional, JakartaDžakarta, Indonezija

Slika:Obelisco da Avenida Rio Branco.jpg|Obelisk v RioRiu de Janeiro, Brazilija