Ob začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil reaktiviran in povišan v [[stotnik|stotnika]]. Služil je v 16. pešpolku in bil leta [[1916]] odlikovan z bronasto medaljo za zasluge.
Po vojni je služil v [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|jugoslovanski vojski]]orožništvu. Leta [[1926]] so ga zaradi ''napredne usmerjenosti'' upokojili z činom orožniškega [[podpolkovnik]]a. Po [[upokojitev|upokojitvi]] je vodil sabljaško sekcijo v klubu Ilirija. Skupaj z voditelji Ilirije E. Bettetom, [[Stanko Bloudek|Stankom Bloudkom]] in S. Lapajnetom je pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji med svetovnima vojnama. Po letu [[1945]] se je posvetil vzgoji mladih sabljačev in delu v [[Sabljaška zveza Slovenije|Sabljaški zvezi Slovenije]]. Za svoj prispevek slovenskemu športu je prejel [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]].