Serek: Razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 3 leti
glede na knjigo Zgodovina Starega Egipta sem sereh popravila nazaj v serek, kot se je odločil že Octopus
m (Sonja cestnik zadnek je premaknil(-a) stran Serek na Sereh)
(glede na knjigo Zgodovina Starega Egipta sem sereh popravila nazaj v serek, kot se je odločil že Octopus)
{{Hiero|Serek|<hiero>O33</hiero><br>(Unicode: '''𓊁''' )|align=right|era=egypt}}
 
V egiptovskih [[hieroglif]]ih je '''serehserek''' pravokoten okvir z nišami ali pročeljem [[palača|palače]] starodavne [[egipčanska arhitektura|egipčanske arhitekture]], v kateri je kraljevo ime. Nad njo (običajno) stoji [[Hor]] (sokol). SerehSerek je prvi znak, ki se je uporabljal za kraljevo ime v stari egipčanski [[ikonografija|ikonografiji]], ki je veljala pred novejšo in bolj znano [[kartuša|kartušo]] v obdobju [[Četrta egipčanska dinastija|četrte dinastije]], ki je vladala 500−700 let.
 
== Zgodovina ==
[[Slika:Egypte louvre 290.jpg|thumb|SerehSerek faraona Džeta, [[Prva egipčanska dinastija|prva dinastija]], z njegovim imenom v okvirju in Horom (sokol). To je stela z njegovega groba v [[Abidos|Abidu]] in je zdaj v Louvru v Parizu.<ref name=Bard-AoAE114 /> Ta pogrebna stela je ena od dveh, ki sta bili na vzhodni strani grobnice v Abidu in označevali kraj, na katerem so darovali. Širina stele je približno 65 cm, višina pa približno 143 cm.<ref name="Robins-33"/>]]
 
Eden najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v [[Stari Egipt|starem Egiptu]] je bilo ime [[kralj]]a, saj so [[faraon]]i skrbeli, da bi tudi prihodnje generacije poznale svoje kralje.<ref name="Bard-AoAE114">Kathryn A. Bard, ''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt''. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str.&nbsp;114.</ref> SerehSerek je bil prvič uporabljen že pri vladarjih preddinastičnega obdobja, kar se je nadaljevalo skoraj vso zgodovino Egipta kljub uporabi kartuše.<ref>Ian Shaw. ''The Oxford History of Ancient Egypt''. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str.&nbsp;6.</ref> Prvi najdeni serehserek je serehserek faraona [[Djet|Džeta]] iz [[Prva egipčanska dinastija|prve dinastije]]. SerehSerek kralja [[Senusret I.|Senusreta I.]], ki je bil kralj v obdobju [[Dvanajsta egipčanska dinastija|dvanajste dinastije]], hranijo v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. SerehiSereki kraljev [[Trideseta egipčanska dinastija|tridesete dinastije]] so tudi ohranjeni.<ref>Stephen Quirke. ''Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches''. London: British Museum Publications Limited, 1990, str.&nbsp;29.</ref>
 
SerehSerekh predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir je tloris, medtem ko je vzorčasta površina predstavljala fasado.<ref name="Robins-33">Gay Robins. ''The Art of Ancient Egypt''. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str.&nbsp;33.</ref> SerehSerek je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, ki je bilo uporabljeno na različne načine in je bila temeljna izjava o kraljevi ideologiji.<ref name="Robins-36">Robins (2000), str.&nbsp;36.</ref> Ime kralja je bilo napisano s [[hieroglif]]om in Horom kot inkarnacijo boga neba.
 
== Razvoj ==
Najzgodnejši serehisereki so bili prazni, ker je bil že sam simbol sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati vanj tudi pridevek. V njih je prevladoval simbol Hora. Samo v obdobju druge dinastije so opazili spremembe pri oblikovanju imena Hora s [[Set]]om (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Hora-in-Seta (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Zakaj je prišlo do te spremembe, je bilo veliko različnih mnenj, vendar točen vzrok še vedno ni jasen.
 
== Sklici ==