Iglavci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
nič takega
Oznaka: izpraznitev
Vrstica 1:
{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Iglavci
| fossil_range = zgornji [[karbon]] - recentno
| image = Abies koreana (szyszki).JPG
| image_width = 240px
| image_caption = ''[[Abies koreana]]''
| regnum = [[Plantae]]
| divisio = '''Pinophyta'''
| classis = '''Pinopsida'''
| subdivision_ranks = Redovi in družine
| subdivision =
[[Cordaitales]] †<br />
[[Pinales]] (borovci)<br />
&nbsp;&nbsp;[[Pinaceae]] (borovke)<br />
&nbsp;&nbsp;[[Araucariaceae]] (aravkarijevke)<br />
&nbsp;&nbsp;[[Podocarpaceae]] (podokarpovke)<br />
&nbsp;&nbsp;[[Sciadopityaceae]] <br />
&nbsp;&nbsp;[[Cupressaceae]] (cipresovke)<br />
&nbsp;&nbsp;[[Cephalotaxaceae]] (patisovke)<br />
&nbsp;&nbsp;[[Taxaceae]] (tisovke)<br />
[[Vojnovskyales]] †<br />
[[Voltziales]] †
}}
 
'''Iglavci''' ali '''storžnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Pinophyta''') so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste [[golosemenke]].
 
To so bogato razvejana, pogosto [[smola|smolnata]] [[drevo|drevesa]], redkeje tudi [[grm]]i z večinoma [[les|olesenelim]] [[steblo]]m in številnimi majhnimi, iglastimi ali luskastimi [[rastlinski list|listi]], ki so prilagojeni na pomanjkanje vode.
 
Enospolni [[cvet]]ovi so v različno oblikovanih [[storž]]ih, ženski storži so večinoma oleseneli.
 
==Evolucija==
 
Prvi iglavci so v fosilnem zapisu, najdemo jih v poznem [[Karbon|karbonskem]] obdobju (okoli 300 milijonov let p.n.š.) in verjetno so potomci [http://en.wikipedia.org/wiki/Cordaites Cordaitese]. Rastline so se prilagodile tako, da niso tako odvisne od vode, Cvetni prah (ki jim omogoča da pride do oploditve brez vode) in semena, ki se lahko sama zasadijo.
 
Iglavci se ena izmed vrst, ki so preživele [[Permsko-triasno izumrtje]].
 
==Morfologija==
Vsi živi iglavci so lesnate rastline, najpogostejša so drevesa, ki imajo ravno deblo in stranske vej. Veliko iglavcev izloča izrazito dišečo smolo za zaščito pred insekti, okužbami in glivičnimi okužbami ran (Fosilne smole otrdijo v oranžno barvo). Velikost zrelih iglavcev se giblje od manj kot en meter pa do več kot 100 metrov. Vsi iglavci na svetu so največja, najdebelejša in najstarejša živa bitija. Najvišji je v Coast Redwood ([http://en.wikipedia.org/wiki/Sequoia_sempervirens Sequoia sempervirens]), z višino 115,55 metrov. Največji je [http://en.wikipedia.org/wiki/Giant_Sequoia Sequoia Giant] (Sequoiadendron giganteum), s prostornino 1486,9 kubičnih metrov, najdebelejši ali drevo z največjim premerom debla je Montezuma Cypress ([http://en.wikipedia.org/wiki/Taxodium_mucronatum Taxodium mucronatum])z 11,42 metra v premeru. Najstarejši pa je Great Basin Bristlecone Pine ([http://en.wikipedia.org/wiki/Great_Basin_Bristlecone_Pine Pinus longaeva]), ki šteje 4.700 let.
 
== Zunanje povezave ==
* [http://tolweb.org/tree?group=Conifers&contgroup=Spermatopsida ToLweb: Conifers]
* [http://www.livescience.com/animals/070504_chicago_cave.html 300 million-year-old conifer in Illinois - 4/2007]
{{Kategorija v Zbirki|Pinophyta}}
{{Wikivrste|Pinophyta|Iglavci}}
 
{{Iglavci}}
 
{{botanična škrbina}}
 
[[Kategorija:Iglavci|*]]