Islam: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.240.133 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno Oznaka: vrnitev |
|||
Vrstica 2:
{{islam}}
'''Islam''' ([[arabščina|arabsko]] الإسلام ,''al-Islaam'') je [[monoteizem|monoteistična]] [[religija]] [[musliman]]ov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko [[nadangel]]a [[Gabrijel]]a razodel preroku Mohamedu (ar. ''
''Islaam'' pomeni »pokorščino (bogu)«, s tem pa je povezan tudi izraz ''diin'', ki obenem pomeni »način življenja« in »religijo«. Izraz »islam« izhaja iz slovničnega korena ''s-l-m'' in je v [[etimologija|etimološkem]] sorodu z besedami, kot npr. ''salaam'' (»mir«; tudi običajen pozdrav) ali ''muslim''. Iz množinske oblike slednje besede (''musulmaan'') izhaja izraz za muslimana, ki pomeni »božjega [[vazal]]a«, oziroma »tistega, ki se pokori oz. preda« (bogu).
Islam se naslanja na monoteistično tradicijo [[Sveto pismo|svetopisemskega]] [[patriarh|očaka]] [[Abraham]]a, zato ga skupaj z [[judovstvo]]m in [[krščanstvo]]m uvrščamo med [[abrahamska religija|abrahamske religije]]. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran. Pomen duhovščine je, razen pri šiitih, manjši kot v [[Rimskokatoliški|katoliški]] cerkvi. Islam obsega tri glavne veje verovanja, ki si medsebojno nasprotujejo glede nasledstva Mohamedovega sporočila; to so [[suniti|sunitska]], [[šiiti|šiitska]] in [[haridžizem|haridžitska veja]]. Nekateri priznavajo [[sufizem]], mistični islam, kot četrto vejo islama, vendar pa se imajo mnogi sufistični redovi, ki jih najdemo po vsem islamskem svetu od [[Senegal]]a do [[indijska podcelina|indijske podceline]], bodisi za sunite, bodisi za šiite.
Morda najbolj jedrnato in jasno je verovanje muslimanov izraženo v dveh ''šahaddah'' (kar v arabščini pomeni »dve trditvi«): ''Laa ilahi ila-llah; Muhammade rasulu-llah'' — »Ni božanstva razen Boga; Mohamed je Božji prerok«. Recitiranje in verovanje v ti trditvi, ki predstavljata enega od [[stebri islama|stebrov islama]], sta pot do islamske vere.
== Mohamed in nastanek islama ==
''»Med vsemi ustanovitelji vesoljnih relgij je Mohamed edini, čigar življenjska pot nam je v glavnem znana,«'' je zapisal znani [[religiologija|religiolog]] [[Mircea Eliade]]. Rodil se je med 567. in 572. letom v Meki in je pripadal plemenu Kurešejev oziroma rodu Hašimitov. Vzgajal ga je dedek in nato še stric po materini strani Abu Talib. Ko je bil star 25 let je vstopil v službo k bogati vdovi Hadidži ter imel tako priložnost večkrat s karavanami potovati v [[Sirija|Sirijo]]. S svojo gospodarico se je oženil, čeprav je bila starejša od njega (ob poroki je imela štirideset let). Zakon je bil domnevno srečen, imela sta sedem otrok - tri sinove (vsi so kmalu umrli) in štiri hčere. Med slednjimi je bila tudi najmlajša, Fatima, ki se je poročila z njegovim bratrancem. Eliade je še zapisal, da je Hadidžino mesto v njegovem življenju pomembno, saj mu je ona vlivala poguma med preizkušnjami religioznega poklica.
Mohamed je pred poslanstvom doživel nekaj razodetij. V [[sura|suri]] 53, 1-18, govori o prvem. Ko je nekoč spal v votlini, kamor se je umaknil večkrat, je prišel, kot pravi izročilo, k njemu angel Gabriel s knjigo v roki in mu ukazal, naj bere. Sura 96, 1-5: ''»Čitaj imenom svoga Gospodara koji je stvorio. Stvorio je čovjeka od zgrušane krvi. Čitaj, a tvoj najplemenitiji Gospodar, koji je naučijo peru. Naučio je čovjeka onome što nije znao.«'' (Kur'an časni, Naklada C, Zagreb, 2000, str.814) (Prevod: »Beri v imenu svojega Gospodarja, ki ustvarja. Ki ustvarja človeka iz strdka krvi. Pridigaj, kajti velikodušen je tvoj Gospodar, ki človeka uči uporabljati pero, ki ga uči tega, česar ne ve.«).
| |||