Islam: razlika med redakcijama

odstranjenih 2.059 zlogov ,  pred 2 letoma
{{islam}}
 
'''Islam''' ([[arabščina|arabsko]] الإسلام ,''al-Islaam'') je [[monoteizem|monoteistična]] [[religija]] [[musliman]]ov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko [[nadangel]]a [[Gabrijel]]a razodel preroku Mohamedu (ar. ''Muhammadu»Med vsemi ustanovitelji vesoljnih relgij je Mohamed edini, čigar življenjska pot nam je v glavnem znana,«'') je zapisal znani [[religiologija|religiolog]] [[Mircea Eliade]]. ToRodil razodetjese je zabeleženomed 567. in 572. letom v Meki in je pripadal plemenu Kurešejev oziroma rodu Hašimitov. Vzgajal ga je dedek in nato še stric po materini strani Abu Talib. Ko je bil star 25 let je vstopil v službo k bogati vdovi Hadidži ter imel tako priložnost večkrat s karavanami potovati v [[KoranSirija|Sirijo]]u. S svojo gospodarico se je oženil, čeprav je bila starejša od njega (Kur'anob poroki je imela štirideset let). Zakon je bil domnevno srečen, svetiimela sta sedem otrok - tri sinove (vsi so kmalu umrli) in štiri hčere. Med slednjimi je bila tudi najmlajša, Fatima, ki se je poročila z njegovim bratrancem. Eliade je še zapisal, da je Hadidžino mesto v njegovem življenju pomembno, saj mu je ona vlivala poguma med preizkušnjami knjigireligioznega Islamapoklica.
 
''Islaam'' pomeni »pokorščino (bogu)«, s tem pa je povezan tudi izraz ''diin'', ki obenem pomeni »način življenja« in »religijo«. Izraz »islam« izhaja iz slovničnega korena ''s-l-m'' in je v [[etimologija|etimološkem]] sorodu z besedami, kot npr. ''salaam'' (»mir«; tudi običajen pozdrav) ali ''muslim''. Iz množinske oblike slednje besede (''musulmaan'') izhaja izraz za muslimana, ki pomeni »božjega [[vazal]]a«, oziroma »tistega, ki se pokori oz. preda« (bogu).
 
Islam se naslanja na monoteistično tradicijo [[Sveto pismo|svetopisemskega]] [[patriarh|očaka]] [[Abraham]]a, zato ga skupaj z [[judovstvo]]m in [[krščanstvo]]m uvrščamo med [[abrahamska religija|abrahamske religije]]. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran. Pomen duhovščine je, razen pri šiitih, manjši kot v [[Rimskokatoliški|katoliški]] cerkvi. Islam obsega tri glavne veje verovanja, ki si medsebojno nasprotujejo glede nasledstva Mohamedovega sporočila; to so [[suniti|sunitska]], [[šiiti|šiitska]] in [[haridžizem|haridžitska veja]]. Nekateri priznavajo [[sufizem]], mistični islam, kot četrto vejo islama, vendar pa se imajo mnogi sufistični redovi, ki jih najdemo po vsem islamskem svetu od [[Senegal]]a do [[indijska podcelina|indijske podceline]], bodisi za sunite, bodisi za šiite.
 
Morda najbolj jedrnato in jasno je verovanje muslimanov izraženo v dveh ''šahaddah'' (kar v arabščini pomeni »dve trditvi«): ''Laa ilahi ila-llah; Muhammade rasulu-llah'' — »Ni božanstva razen Boga; Mohamed je Božji prerok«. Recitiranje in verovanje v ti trditvi, ki predstavljata enega od [[stebri islama|stebrov islama]], sta pot do islamske vere.
 
== Mohamed in nastanek islama ==
 
''ermal »Med vsemi ustanovitelji vesoljnih relgij je Mohamed edini, čigar življenjska pot nam je v glavnem znana,«'' je zapisal znani [[religiologija|religiolog]] [[Mircea Eliade]]. Rodil se je med 567. in 572. letom v Meki in je pripadal plemenu Kurešejev oziroma rodu Hašimitov. Vzgajal ga je dedek in nato še stric po materini strani Abu Talib. Ko je bil star 25 let je vstopil v službo k bogati vdovi Hadidži ter imel tako priložnost večkrat s karavanami potovati v [[Sirija|Sirijo]]. S svojo gospodarico se je oženil, čeprav je bila starejša od njega (ob poroki je imela štirideset let). Zakon je bil domnevno srečen, imela sta sedem otrok - tri sinove (vsi so kmalu umrli) in štiri hčere. Med slednjimi je bila tudi najmlajša, Fatima, ki se je poročila z njegovim bratrancem. Eliade je še zapisal, da je Hadidžino mesto v njegovem življenju pomembno, saj mu je ona vlivala poguma med preizkušnjami religioznega poklica.
 
Mohamed je pred poslanstvom doživel nekaj razodetij. V [[sura|suri]] 53, 1-18, govori o prvem. Ko je nekoč spal v votlini, kamor se je umaknil večkrat, je prišel, kot pravi izročilo, k njemu angel Gabriel s knjigo v roki in mu ukazal, naj bere. Sura 96, 1-5: ''»Čitaj imenom svoga Gospodara koji je stvorio. Stvorio je čovjeka od zgrušane krvi. Čitaj, a tvoj najplemenitiji Gospodar, koji je naučijo peru. Naučio je čovjeka onome što nije znao.«'' (Kur'an časni, Naklada C, Zagreb, 2000, str.814) (Prevod: »Beri v imenu svojega Gospodarja, ki ustvarja. Ki ustvarja človeka iz strdka krvi. Pridigaj, kajti velikodušen je tvoj Gospodar, ki človeka uči uporabljati pero, ki ga uči tega, česar ne ve.«).
Brezimni uporabnik