Piramidna besedila: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m slog
Octopus (pogovor | prispevki)
m čiščenje
Vrstica 1:
[[Slika:Piramida Unisa Perednjaja.jpg|thumb|right|250px|Piramidno besedilo v piramidi faraona [[Unas]]a]]
 
'''Piramidna besedila''' so zbirka staroegipčanskih verskih besedil iz obdobja [[Staro egipčansko kraljestvo|Starega kraljestva]]. Napisana so v staroegipčanskem jeziku in vklesana na stene grobnic in sarkofage pokojnikov v piramidah v [[Sakara|Sakari]] v obdobju [[Peta dinastjaegipčanska dinastija|petePete]] in [[Šesta egipčanska dinastija|šesteŠeste dinastije]] Starega kraljestva. Najstarejša besedila so bila napisana okoli 2400-2300 pr. n. št.<ref>Allen, James. [https://books.google.si/books?id=6VBJeCoDdTUC&pg=PA1&dq=2353+-+2323+%22pyramid+texts%22&ei=FW-BSL-rCpTyiwGJrcG8DQ&sig=ACfU3U1-mbNrZ44kBagmG86DWq7eAKXu1g&redir_esc=y#v=onepage&q=2353%20-%202323%20%22pyramid%20texts%22&f=false ''The Ancient Egyptian Pyramid Texts'']. ISBN 1-58983-182-9. Pridobljeno 31. oktobra 2015.</ref> Za razliko od kasnejših besedil na sarkofagih in [[Knjiga mrtvih|Knjige mrtvih]] so bila piramidna besedila rezervirana samo za [[faraon]]e in niso bila ilustrirana.<ref name=ref2>Lichtheim, Miriam (1975). ''Ancient Egyptian Literature''. 1. London, England: University of California Press. ISBN 0-520-02899-6.</ref> V piramidnih besedilih je po [[Kamen iz Palerma|Kamnu iz Palerma]] druga najstarejša omemba [[Oziris]]a, ki je postal najpomembnejše božanstvo, povezano s posmrtnim življenjem v antični egipčanski religiji.<ref>''The Egyptian Book of the Dead: The Book of Going Forth by Day''. San Francisco, Chronicle Books. 1994. ISBN 978-1452144382.</ref>
 
Čarovna besedila in uroki v piramidnih besedilih so bili povezani predvsem z ohranitvijo faraonovih posmrtnih ostankov, oživitvijo njegovega telesa po smrti in dvigom v nebo, ki je v času Starega kraljestva pomenil višek posmrtnega življenja. Čarovni uroki opisujejo tudi vse mogoče načine faraonovega potovanja, vključno s klančinami, stopnicami, lestvami in najpomembnejšim letenjem. Uroke je bilo mogoče uporabiti tudi za klicanje bogov, da bi jim pomagali, ali grožnjo, če tega ne bi upoštevali.<ref>Allen, James P. (2000). ''Middle Egyptian: An Introduction to the Language and Culture of Hieroglyphs''. Cambridge, UK: Cambridge University Press. ISBN 0-521-77483-7.</ref>
Vrstica 8:
Besedila je prvi odkril Gaston Maspero leta 1881. V nemščino jih je prevedel Kurt Heinrich Sethe, v francoščino Louis Speleers in v angleščino Raymond O. Faulkner, Samuel A. B. Mercer in James P. Allen (najkasnejši prevod).
 
Najstarejša različica piramidnega besedila je iz piramide faraona [[Unas]]a, zadnjega vladarja iz petePete dinastije in vsebuje 228 urokov. Druga besedila so odkrili v piramidah faraonov [[Teti]]ja, [[Pepi I.|Pepija I.]], [[Merenre I.|Merenreja I.]]ja in [[Pepi II.|Pepija II.]] iz šesteŠeste dinastije. Našli so jih tudi v piramidah številnih kraljic iz šesteŠeste dinastije (Ankenespepi II., Neit, Iput II., Vedžebten in Behenu) in na odlomkih lesa v grobnici kraljice Meretites II.
 
Prva izdaja piramidnih besedil, ki jo je objavil Kurt Sethe, je vsebovala 714 različnih urokov. Kasneje se je njihovo število povečalo na 759. Nobeno piramidno besedilo ne vsebuje vseh odkritih urokov.
Vrstica 50:
Uroka 273 in 274 se včasih imenujeta tudi ''Kanibalska himna'', ker opisujeta, kako faraon lovi bogove in jé dele njihovih teles.<ref name=ref2/>
 
Ko se je prvič pojavila v Unasovi piramidi na koncu petePete dinastije, se je Kanibalska himna nanašala na star obred, v katerem je pokojni kralj s pomočjo boga [[Šezmu]]ja zaklal, skuhal in pojedel na primer žrtvenega bika, s čimer je zaužil božansko moč, da bi se lahko pogajal o svojem prehodu v posmrtno življenje in si zagotovil preoblikovanje v nebeško božanskost, ki je vladala na nebu.<ref>[https://web.archive.org/web/20050923100652/http://cas.memphis.edu/~pbrand/Egypt%20Texts/Pyramid_Texts.htm ''Pyramid Texts'']. Pridobljeno 23. septembra 2011.</ref>
 
Slog in oblika Kanibalske himne sta značilna za recitacijsko poezijo faraonskega Egipta.