Narmerjeva paleta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
lektoriranje |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 8:
Narmerjevo paleto so našli v v kraju [[Nehen]] ali Hierakonpolis. Narejena je iz poliranega temno sivo-zelenega [[meljevec|meljevca]] iz kamnoloma v dolini (vadiju) Hamamat in je približno 64 cm visoka. Okrašena je z dvignjenim [[relief (umetnost)|reliefom]] na obeh straneh in skoraj popolnoma nepoškodovana. Zdaj je v egipčanskem muzeju v Kairu. Ima kataloško številko ''CG 14716'' <ref>James Edward Quibell: ''Service des antiquités de l'Égypte. Catalogue général des antiquités égyptiennes du Musée du Caire. Nos 1101-1200 et 14001-14754. '''Archaic objects''' par M. Quibell.'' Band 1, Imprimerie de l'Institut Français d'Archéologie Orientale, Le Caire 1905, S. 312−315, [http://archive.org/stream/archaicobjects00quib#page/314/mode/2up online auf ''archive.org''].</ref> in inventarno številko ''JE 32169''.
Zgornja tretjina palete ima na obeh straneh enak relief, in sicer kravji glavi z visoko ukrivljenimi rogovi, ki verjetno predstavljata boginjo Bat <ref>Nicolas-Christophe Grimal: ''A history of ancient Egypt.'' London 1996, S. 39.</ref>, na sredini pa je [[serek]] z Narmerjevim imenom. Boginja Bat je bila glavno božanstvo sedmih [[noma|nom]] v Zgornjem Egiptu in tudi božanstvo kozmosa v egipčanski mitologiji v
Paleta ima že številne značilnosti egipčanske umetnosti, npr. pomembne osebnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in [[relief (umetnost)|relief]]ih: noge v koraku, glavo v profilu, torzo od spredaj. Kanon telesne drže in razmerij temelji na "pesti", merjeni čez členke (18 pesti od tal do lasišča na čelu je tudi že bilo določeno). To je ostalo v uporabi vsaj do osvojitve [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] okoli 3000 let kasneje. Manjše figure so v bolj aktivnih pozah kot kralj ujetnik, trupla in zveri in so veliko bolj svobodno upodobljene.
Vrstica 14:
== Sprednja stran ==
[[Image:Narmer Palette serpopard side.jpg|right|250px]]
Pod glavama krav, verjetno glavi boginje Hator, je verjetno procesija. Narmer je upodobljen na skoraj polni višini registra, kar poudarja njegovo božansko podobo, v umetnosti imenovano hierarhična lestvica, z rdečo krono Spodnjega Egipta, katere simbol je bil [[papirus]]. Ima [[žezlo]] in [[cepec]], dva tradicionalna simbola vladarjev. Na njegovi desni sta [[hieroglif]]ska simbola za njegovo ime. Na vrhu je pravokotnik, serek, ki predstavlja palačo in v njej je izpisano kraljevo ime. Za njim je njegov nosač sandalov, kar je simbolična služba, katerega ime predstavlja rozeta nad glavo, drug pravokoten simbol pa nima jasne razlage, menijo pa, da lahko predstavlja mesto ali stolp. <ref>Janson, Horst Woldemar; Anthony F. Janson ''History of Art: A Survey of the Major Visual Arts from the Dawn of History to the Present Day'' Prentice Hall 1986 ISBN 978-0-13-389321-2 p.56</ref> Tik pred faraonom je visok duhovnik, oblečen v leopardovo kožo, hieroglifi najbrž razlagajo njegovo ime. Pred njim so štirje, ki nosijo živalsko kožo, psa in dva sokola. Na skrajni desni je deset obglavljenih trupel z glavami ob nogah, morda simbolizirajo žrtve Narmerjevega osvajanja. Nad njimi so simboli za ladje, sokol in harpuna, kar razlagajo kot imena mest, ki so bila osvojena.
Pod procesijo dva moška držita vrvi na iztegnjenih, prepletenih vratovih dveh orjaških mitoloških živali. Njuno ime sestavljata besedi "kača" in "leopard" (čeprav zver s čopastim repom bolj spominja na levinjo). Krog, ki je nastal z njunima prepletenima vratovoma vratu, je osrednji del palete, na katerem so drobili barve za ličenje. Zgornji in Spodnji Egipt sta častila levinje kot boginje zaščitnice vojne. Preplet vratov
Na dnu palete je bik, ki podira zidove mesta, medtem ko tepta padlega sovražnika. Zaradi sklonjene glave na sliki to razlagajo kot predstavitev kralja, ki premaguje svoje sovražnike. "Bik njegove matere" je skupen pridevek egiptovskih kraljev kot sinov boginje krave. <ref>Breasted, James Henry. ''Ancient Records of Egypt'', Chicago 1906, part Two, §§ 143, 659, 853; part Three §§ 117, 144, 147, 285 etc</ref> Drža bika označuje "moč" v kasnejših hieroglifih.
| |||