Jan Makarovič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
Leta 1959 je diplomiral iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot psiholog je bil zaposlen na Zavodu za zaposlovanje v Kranju in nato v Ljubljani. Bil je prvi poklicni svetovalec za akademske poklice v Sloveniji.
 
Razvil je slovenski sistem odkrivanja in štipendiranja nadarjenih otrok, znan kot ''[[Zoisova štipendija]]'', ki se je izvajal od 1986 do 2007 in je bil tudi rezultat empirične raziskave, v kateri je Jan Makarovič prek tisoč učencev spremljal od 1975, ko so zaključili zadnji razred osnovne šole, pa do njihovega poklica. Z raziskavo je 1982 doktoriral iz sociologije pri [[Zdravko Mlinar|Zdravku Mlinarju]]; izsledki so izšli tudi v monografski obliki. Preučeval je kreativnost otrok, poklicno odločanje, osebni razvoj, družbeno neenakost ter realizacijo intelektualnih potencialov kot poseben vidik samoaktualizacije posameznika ter zasnoval izvirno teorijo človekove ustvarjalnosti in razvoja, ki jo je ražiril še na splošnejšo raven in zajel razvoj sveta kot celote, od Velikega poka naprej. V svojih dvajsetih objavljenih in dveh še neobjavljenih knjižnih delih se je posvečal predvsem vprašanjem logike družbenega razvoja v kar najširšem prostorskem in časovnem okviru ter s posebnim ozirom na specifične probleme slovenstva. Od leta 1971 do 1999, ko se je upokojil, je nadeloval FSPNin (kotpredaval rednina profesor od 1989)FSPN oz. pozneje [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (kot redni profesor od 1989), kjer je utemeljil predmete sociologija mladine, sociologija ustvarjalnosti in antropologija spolov, nato pa nadaljeval predavateljsko pot na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze v Novi Gorici.
 
Bil je brat umetnostnega zgodovinarja [[Gorazd Makarovič|Gorazda Makaroviča]] (*1936) in pesnice [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]] ter oče publicista [[Matej Makarovič|Mateja Makaroviča]].